Ivan Radan: Nisem narcisoidni morilec

Zdravnik Ivan Radan je na obravnavi povedal, da ni storil niti enega kaznivega dejanja iz obtožnice.

Objavljeno
07. marec 2016 11.24
Ivan Radan zdravnik Nevrološke klinike, ki je osumljen da je izvajal evtanazijo. Ljubljana, Slovenija 14.januarja 2015.
Marko Jakopec
Marko Jakopec
Ljubljana – »Nisem storil nobenega kaznivega dejanja in nisem narcisoidni morilec,« je na sodišču zatrdil Ivan Radan, obtožen šestih umorov svojih pacientov iz morilske sle. Dodal je, da se opravičuje vsem svojcem pokojnih zaradi tega, ker jih vpleta v zgodbo.

Radan je v zagovoru ob začetku glavne obravnave bolj podrobno pojasnjeval le okoliščine prvega primera, ki je prišel v javnost, to je smrti 83-letnega bolnika v enoti intenzivne terapije na ljubljanski nevrološki kliniki decembra 2014. Za vse druge pa je povedal, da bo podroben zagovor pred sodiščem podal takrat, ko bo navzoč tudi izvedenec Wolfgang Kröll, saj je to strokovnjak, ki bo natančno razumel zapleteno specifiko njegovih posameznih dejanj. Radan je ob tem poudaril, da Kröllovo izvedensko poročilo pri vseh bolnikih ugotavlja, da so bili načeloma obravnavani po medicinski doktrini.

Povečan odmerek kalija je bil provokacija za vodstvo UKC

Glede prvega primera je Radan razložil, da so hudo bolnega moškega kolegi nameravali prestaviti z intenzivne terapije na oddelek za paliativno terapijo, kjer pa osebje ni usposobljeno za ravnanje z aparatom za predihavanje, na katerega je bil priključen, zato bi se bolnik dušil. Po njegovem mnenju bi bilo to nehumano in nedopustno. S provokacijo s kalijem pa da je hotel pokazati, da je premeščanje takšnega bolnika iz enote intenzivne terapije enako, kot če bi dal bolniku z visokim kalijem še malo kalija.

Na dan, preden je bolnik umrl, je namreč dobil izvide, ki so kazali na visoko vsebnost kalija v krvi, zaradi česar je vedel, da ima pred sabo le še nekaj ur življenja. Osebju ob bolnikovi postelji je demonstriral, kakšni so medicinski znaki povišanega kalija. Pri tem je ena od sester pripravnic, verjetno v zmoti, vprašala, kaj bi se zgodilo, če bi bolniku dali še dodaten odmerek kalija. Ko je razmišljal, kaj bi se v resnici zgodilo, je prišel do zaključka, da verjetno nič in da tega nihče sploh ne bi opazil.

Da bi podkrepil svojo tezo, je vzel največjo steklenico kalija, kar so vsi videli, niso pa opazili, da je naredil obvod cevke, po kateri je tekel kalij. Kalij je res stekel z največjo hitrostjo, a ne v bolnika, ampak v podlogo. Bolnik je umrl v 15 minutah. Kot je še povedal, je sestri prvič dejal, naj nastavi kalij ob 11. uri, a ker takrat ni imela časa, je nastavila učinkovino nekaj pred 13. uro. Danes si želi, da bi sestra dejansko nastavila kalij ob 11. uri, saj bi potem minilo dovolj časa do smrti, da ne bi mogli povezovati vzroka smrti s kalijem. V naslednjih dneh je vsem na oddelku razlagal, da je kalij tekel. »To bi moral biti alarm za vse, ampak se ni zgodilo prav nič,« je poudaril Radan in dodal: »Na to vest so se vsi odzvali izrazito ležerno.«

V nadaljevanju je povedal, da je čez nekaj dni prišel na oddelek strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek. Vprašal ga je, ali drži, da je bolniku dal kalij, nato pa mu dejal, da do nadaljnjega ne sme več delati z bolniki. Vodušek je še isti dan o tem tudi obvestil policijo. Ob tem je Radan opozoril, da bi takšen bolnik, glede na to, kako hudo bolan je bil, umrl v nekaj sekundah, ne v 10 oziroma 15 minutah, če bi mu resnično dal tolikšen odmerek kalija. Kar zadeva vse druge bolnike, za katere ga obtožujejo, da jih je umoril, pa je dejal: »Namigovanja, da sem z morfijem povzročil smrt, so brezzvezna.«

Glede očitkov o neupravičenem snemanju pomanjkljivo oblečenih bolnikov je povedal, da so bolniki na intenzivnem oddelku vedno brez oblačil. Polovica posnetkov prikazuje epileptične napade. Ti so po Radanovih besedah pomembni in koristni za določanje zdravljenja in so bili namenjeni izključno za zdravstveno-znanstvene namene.

Za druge fotografije in videoposnetke je razložil, da prikazujejo »zanimive klinične situacije«, ki jih je posnel zaradi patologije, ne zaradi bolnikov. Fotografije je hranil na osebnem računalniku izključno zato, ker klinični center ni imel denarja za službeni računalnik. Dejal je tudi, da ni bila praksa, da bi pridobivali dovoljenje od bolnika ali svojca za fotografiranje.

Glede ponarejanja listin hoče nekdanjemu šefu gledati v oči

Poleg tega tožilstvo Radanu očita, da naj bi na svoje ime in še na imena enajstih drugih ljudi neupravičeno izdal za 20.000 evrov različnih zdravil. S tem je po prepričanju tožilstva zlorabil uradni položaj in omogočil uživanje prepovedanih drog. Med izdanimi zdravili izstopajo velike količine pomirjeval. Tožilstvo mu očita tudi ponarejanje listin, ker naj bi na svojem prejšnjem delovnem mestu ponaredil več zdravniških dokumentov, s katerimi je takratnemu šefu Marku Noču dokazoval bolniško odsotnost. Radan je povedal, da bo zagovor o tem očitku podal takrat, ko bo na sodišču tudi Noč, saj ga hoče »gledati v oči«.

Sodišču je še povedal, da je treba, ko se zgodi katastrofa, »pokriti več vrzeli«. Kot je zatrdil, je prva velika vrzel ravnanje UKC Ljubljana, ki je pri prikrivanju svojih napak in večjih nepravilnosti njega postavil za žrtveno jagnje. Druga vrzel pa so kriminalisti, ki da so se mu maščevali, ker je pričal proti njim, ko naj bi šikanirali njegovo prijateljico kriminalistko na delovnem mestu. Kot je razlagal, je njegova prijateljica zaradi šikaniranja in mobinga na delovnem mestu prijavila svoje nadrejene, on pa je v postopku pričal njej v prid. Kot je dejal, so mu kriminalisti očitali, da je kriminalistko kot svojo pacientko dalj časa omamljal z zdravili.