Začetek mandata z napovedjo referenduma

»V zadnjih dneh smo uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo za naslednji mandat, zdaj nas čaka usklajevanje konkretnih vsebin,« najverjetnejši mandatar Janez Janša računa, da naj bi bilo v enem tednu znano, ali so bili uspešni. Jutri začne namreč teči drugi krog za kandidaturo za bodočega premiera. Novo vlado pa utegne za začetek pričakati zahteva po posvetovalnem referendumu za interventni zakon.

Stranke trdijo, da gre pri imenih, ki krožijo v javnosti, za špekulacije

Poslanci so se na le nekaj minut trajajoči izredni seji še uradno seznanili, da predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu nikomur ne bo zaupala mandatarstva, v 14-dnevnem drugem krogu pa imajo poleg nje še poslanske skupine oziroma najmanj 10 poslancev možnost predlagati, kdo bo sestavljal naslednjo izvršilno oblast.

Vse kaže, da bo to že četrtič predsednik SDS Janez Janša, ki preverjanje, ali so stranke morebitne koalicije – Demokrati Anžeta Logarja, NSi, SLS in Fokus – programsko kompatibilne, vidi kot lažji del posla, zdaj pa prehajajo v drugo fazo usklajevanja konkretnih vsebin koalicijske pogodbe. Če bodo uspešni, sledi odločanje na organih strank in opredeljevanje resorjev.

V 20 točkah izhodišč za oblikovanje koalicije za uspešno Slovenijo so kot temeljne vsebinske prioritete navedli razvoj in blaginjo države, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacijo in debirokratizacijo, s ciljem oblikovanja »države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega«.

Delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija, zagovarjamo meritokracijo in plačilo po rezultatih dela, so zapisali in napovedali jamstveno stanovanjsko shemo, da si mladi zgradijo lasten dom. Zagovarjajo razumne politike varovanja okolja, visoko raven energetske varnosti, denar iz javne zdravstvene blagajne mora slediti pacientu. Oblikovali bodo vitko državo, z manjšo administracijo.

»Koalicija zgodovino našega naroda in države sprejema takšno, kot je. V ospredje bomo postavljali tiste dogodke, ki so nas združevali, in ne tistih, ki so nas razdvajali,« je še prebrati v izhodiščih in pa, da »slovensko družino postavljamo v ospredje kot temeljno celico družbe«. Vsem parlamentarnim strankam bodo ponudili sodelovanje v okviru partnerstva za uspešno Slovenijo.

Drugi krog iskanja mandatarja, Janša išče »opremo za gašenje požara«

Kdo nadzira oblast?

Po Janševih besedah se je Resnica odločila, da bo v opoziciji, hkrati pa je SDS odgovorila, da se izhodišča v zadostni meri ujemajo z njihovim programom. »Za tisti del, kjer potrebujemo te glasove, računamo, da se bomo uskladili do zadostne stopnje,« je dejal predsednik SDS.

Prav status Resnice je za dosedanjo koalicijo problematičen. »Imamo eno veliko težavo, nismo še razčistili osnovnega demokratičnega načela, kdo je v poziciji in kdo v opoziciji, tudi na tem mestu se na dveh stolih naenkrat ne bo dalo sedeti. V stranki Resnica se morajo v tem tednu odločati: če so opozicija, morajo seveda igrati opozicijsko vlogo, opozicija ne podpira mandatarja, če so opozicija, morajo vrniti predsedniško mesto predsednika državnega zbora. Mislim, da so stvari jasne in razumljive. Slepomišenja, sprenevedanja, prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj,« je kritičen Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda.

Z opisom, da je Resnica opozicijska stranka, je Janša nakazal, čemu bomo priča, ko se bodo delila mesta v delovnih telesih državnega zbora, je prepričan sokoordinator Levice Luka Mesec: »Parlamentarna praksa zadnjih 35 let je vedno, brez izjeme, tudi takrat, ko smo v Levici sodelovali s Šarčevo vlado, bila, da opoziciji pripadajo nadzorna delovna telesa, se pravi komisije za nadzor javnih financ, za nadzor varnostno obveščevalnih služb in za peticije in človekove pravice. Če je Resnica po njihovi interpretaciji opozicijska stranka, bodo zahtevali, da ima toliko članov teh odborov ali celo vodje teh komisij, da opozicija ne bo mogla izvajati nadzora nad oblastjo.«

Mesec ocenjuje, da se četrta Janševa vlada rojeva skozi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, kot so ga poimenovali Demokrati, Resnica in trojček okrog NSi, in razmerja, kakršna so poznali v prejšnji vladi, postavlja na glavo. »Če smo mi delali za ljudi, za delo, nova vlada, ki prihaja z Janezom Janšo, dela za kapital,« je izjavil Mesec in napovedal, da bodo proti temu uporabili vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, vključno z zahtevo za posvetovalni referendum, saj zakon prinaša več kot milijardo evrov javnofinančnih posledic in korenito posega v temeljne družbene podsisteme, kot je pokojninski, poleg tega pa se sprejema brez socialnega dialoga in kakršnegakoli javnega posvetovanja.

Poseg v 11 zakonov, ukrepi proti energetski krizi brez vsebine

»Prihodnja koalicija pravi, da je prejšnja vlada vozila nekoliko preveč po levem pasu. To je stvar politične presoje, ampak nezaslišano pa je, da že v začetku volan obračajo tako močno v desno, da bo avto zletel s ceste,« meni Luka Mesec.

Predlog zakona bo v četrtek potrjeval skupni odbor, v ponedeljek pa naj bi bil že na dnevnem redu izredne seje državnega zbora. »Da zakon sprejmemo v bistvu v dveh dneh, pri tem ne upoštevamo nobenih pripomb, ne strokovne ne politične javnosti, ob tem, da sta ga pripravili dve koalicijski in ena nadkoalicijska stranka, je neodgovorno,« je predsednik SD Matjaž Han pozval k premisleku in javni razpravi, da »malo umirimo konje« in se materija sprejema po normalnem postopku, ne na rokohitrski način.

»Nobene take krize ni v državi, da bi bilo treba z interventno zakonodajo poseči v kopico druge zakonodaje,« je prepričan Han. Poudarja, da ta zakon ni dober za državljane, posvetovalni referendum pa po njegovem mnenju nima teže dajanja usmeritev, »s tem zamakneš zadevo, ne rešiš pa tistega, kar je problem v vsebini«.