Kaže, da bo pravi vrvež pri oblikovanju vladajoče koalicije

16,3 odstotka vseh sodelujočih bi glasovalo za Janševo SDS, Listo Marjana Šarca pa bi podprlo 7,6 odstotka anketiranih.
Objavljeno
01. junij 2018 06.00
Posodobljeno
01. junij 2018 23.01
Prvo predvolino soočenje strank na RTV Slovenija 7. maja 2018. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Med vsemi sodelujočimi v anketi, ki jo je za Delo izvedel Inštitut Mediana, odgovarjali pa so na vprašanje »Če bi bile volitve jutri, katero stranko bi najverjetneje volili?«, je v času anketiranja dobrih 20 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne vedo, koga bi volili.

Slabih deset odstotkov je odgovorilo, da ne bi volili nobene od strank, ki kandidirajo. Visok odstotek neodločenih raziskovalcem javnega mnenja tik pred volitvami povzroča sive lase, zato bi bile decidirane volilne napovedi neodgovorne. Predstavljene rezultate moramo zato razumeti kot izraz javnega mnenja, kakršno je obstajalo v času anketiranja, torej do vključno srede, 30. maja. Volilna kampanja pa se s 30. majem ni končala.

image
Foto

 

Najbolj »naklonjeni« Šarcu
 

16,3 odstotka vseh sodelujočih v javnomnenjski raziskavi bi glasovalo za Janševo SDS, Listo Marjana Šarca pa bi med vsemi vprašanimi podprlo 7,6 odstotka anketiranih. Po javnomnenjski meritvi, ki ne upošteva odgovora o verjetni udeležbi na volitvah, bi Levica s 6,8 odstotka zasedla tretje mesto, na četrtem mestu bi bili Židanovi Socialni demokrati, naslednja tri mesta pa bi s 4,8 oziroma 4,7 odstotka zasedali Cerarjeva SMC, Erjavčev Desus in Toninova Nova Slovenija.

image
Infografika Delo.


Med vsemi anketiranimi je imela Jelinčičeva SNS 3,9-odstotno podporo, Stranka Alenke Bratušek in SLS pa nekoliko nižjo.

Predvolilna javnomnenjska raziskava Inštituta Mediana je respondentom, ki niso bili odločeni in zato niso imenovali stranke, ki bi jo najverjetneje volili, ponudila možnost, da povedo, kateri stranki so najbolj naklonjeni. Pri tem je smiselno pojasniti, da pojem »naklonjenost« pomeni nekoliko manj intenzivno podporo od izjave, da bi najverjetneje volili imenovano stranko. Ko gre za »naklonjenost«, ima največ dodatnega manevrskega prostora za izboljšanje volilnega izida Lista Marjana Šarca, preostale stranke pa bi, če bi vknjižile volilno podporo vseh, ki izražajo načelno podporo, volilni rezultat izboljšale za manj kot odstotno točko.
 

Podpora na papirju ali tudi na volišču?
 

Zanimiv fenomen je Piratska stranka. Med vsemi anketiranimi bi jo podprlo 1,9 odstotka vprašanih, kar pomeni razmeroma solidno podporo. Vendar je med njenimi potencialnimi volivci znaten delež tistih, ki se volitev verjetno ne bi udeležili. Hipotetičen vstop Piratske stranke v državni zbor je zato zelo odvisen od tega, ali bodo svoje potencialne volivce v zadnjem trenutku prepričali, naj se v nedeljo vendarle sprehodijo do volišča.

V določeni meri je tudi volilni uspeh Levice odvisen od tega, ali jim bo svoje hipotetične volivce uspelo pripeljati na volišče, saj je tudi med potencialnimi podporniki Meščeve stranke pomemben delež tistih, ki niso povsem odločeni, ali bodo odšli na volitve. Enako velja za Jelinčičevo SNS, ki je v letih 2011 in 2014 iz parlamenta izpadla, zadnje meritve pa kažejo, da bi se po dveh mandatih parlamentarne abstinence lahko vrnila v državni zbor.

Ker lahko iz anketnih rezultatov razberemo, da bo podpora strankam zelo fragmentirana, se letošnji politični vrvež v nedeljo nikakor ne bo končal, pač pa bo enako pomemben drugi polčas, torej polčas, med katerim bodo stranke sestavljale vladajočo koalicijo.

image
Slabih deset odstotkov je odgovorilo, da ne bi volili nobene od strank, ki kandidirajo. Foto Jure Eržen/Delo