Zagorjani hočejo obdržati urgenco

Zagorje – Zgradili ga bodo lahko, če ji bo zanj uspelo pridobiti denar na evropskem razpisu. Zdravniki v zagorskem ZD so prepričani, da se bosta z ukinitivijo nujne medicinske pomoči znižala standard pacientov in kakovost medicinske oskrbe kritično bolnih in poškodovanih. Sprašujejo se, ali je »nekaj privarčevanih evrov na račun ogrožanja življenj« lahko rešitev. Standard zagorske nujne medicinske pomoči je primerljiv z evropskim, zagotavljajo, zato vztrajajo pri sedanji organiziranosti. Pri tem se jim pridružujejo tudi v občinskem vodstvu. Župan Matjaž Švagan ostro nasprotuje poskusom zmanjševanja »z muko doseženega« standarda. V primeru intervencije bi morali namreč zagorski pacienti počakati na medicinsko ekipo iz Trbovelj, pokretni občani ali otroci pa bi jo morali poiskati v SBT.

Zagorski ZD ima zdaj priznano tako imenovano enoto B službe nujne medicinske pomoči. To pomeni, da zagorskim pacientom urgentno medicinsko pomoč ob delavnikih 24 ur na dan zagotavlja usposobljena tričlanska ekipa v tamkajšnjem ZD. Ob koncu tedna in praznikih je organizirana dežurna služba. Enota ima po podatkih Danice Slapar , direktorice zagorskega ZD, priznanih petnajst delavcev, letni prihodek iz tega naslova znaša dobrih 536.000 evrov; celotni prihodek ZD je lani znašal dobre tri milijone evrov.

Službo nujne medicinske pomoči v zagorskem ZD zdaj opravljajo zdravniki med rednim delovnim časom. »To za paciente v čakalnicah pomeni nekoliko več potrpljenja, za osebje nekoliko večji napor, a oskrba življenjsko ogroženih bolnikov in poškodovanih ima prednost,« je v imenu osebja ZD odločna Slaparjeva, ki dodaja, da tudi kakovostna strokovna pomoč, če je prepozna, žal, ne pomeni nič. Noben prevoz v vrhunski medicinski center ne velja nič, če je prepozen. Argumenti vlade in ministrstva za zdravje, da bo z združevanjem dežurnih mest oskrba boljša, pravijo v Zagorju, so zavajajoči: »Morda bo boljša, a bo prepozna.«

Njihovi argumenti proti centralizaciji zasavskih služb nujne medicinske pomoči v en center v SBT so naslednji: ob koncih tedna in ob praznikih v ZD Zagorje ne bi bilo dežurne ekipe; s prevozom do SBT bi se odzivni čas podaljšal za deset do petnajst minut: »Če k temu dodamo še naš odzivni čas, to je še enkrat med deset do dvanajst minut, pridemo do dvajsetih minut, teh pa ob srčnem zastoju in brez takojšnjega oživljanja ne more preživeti noben Zagorjan.«

Za njihov ZD, pravijo v Zagorju, ne pride v poštev niti tako imenovana enota A, torej ekipa z zdravnikom in medicinskim tehnikom – brez voznika reševalnega vozila za nujno medicinsko pomoč. Skupaj z občinskim vodstvom vztrajajo, da je sedanja organiziranost najbolj optimalna in daje najboljše rezultate.