Zahtevnejše delo, nižja plača
Medicinske sestre, ki dovolj dolgo opravljajo naloge diplomiranih, bodo tudi postale diplomirane, a zataknilo se je pri določitvi novih plač.
Odpri galerijo
KARIKATURA: Marko Kočevar
Medicinske sestre so se maja veselile, ko je minister za zdravje Aleš Šabedra po dolgem odlašanju predhodnikov potrdil poklicne kompetence v zdravstveni negi. A kolikor je bilo takrat izlitega veselja, toliko negotovosti je zdaj, ko je treba kompetence preliti v pogodbe o zaposlitvi in posledično plače.
Iz 38. člena zakona o zdravstveni dejavnosti izhaja, da bodo srednje medicinske sestre, ki dovolj dolgo opravljajo naloge diplomiranih, tudi postale diplomirane, a se je zataknilo pri določitvi novih plač. Te bi se v nekaterih primerih lahko celo znižale. Srednji medicinski sestri, ki je z vsemi napredovanji zdaj uvrščena v 37. plačni razred, se z imenovanjem v naziv diplomirana vzamejo vsa napredovanja. To pomeni, da bo po novem v 36. plačanem razredu. V sindikatih zdravstva so ministrstvo za javno upravo zato že prosili, naj pove, kakšno zaporedje členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju je treba uporabiti, da ne bo novih krivic in razdora v stroki. Odgovora še niso prejeli, a upajo, da bo ministrstvo pri odločanju o tem, kateri člen naj se pri določitvi novih plač medicinskih sester uporabi najprej, upoštevali kmečko logiko, in sicer da ljudje za isto ali zahtevnejše delo ne morejo biti plačani manj, kot so bili do zdaj.
Medtem pa v kadrovskih službah posameznih zdravstvenih zavodov izgubljajo potrpljenje. Do 17. avgusta morajo medicinskim sestram, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, pripraviti nove pogodbe. Od tristo do petsto jih bodo morali napisati v UKC Ljubljana, a še ne vedo, kako jih bodo. Prav včeraj so v zvezi s tem dobili mnenje ministrstva za javno upravo, a ga še proučujejo. Dodatno skrb jim povzroča dejstvo, da bodo srednje medicinske sestre, ki bodo pridobile naziv diplomirane, imele licence za le ozek krog dela, na primer samo za sterilizacije. To pomeni, da jih bodo težje razporejali na druga delovišča.
Navedene težave nakazujejo, zakaj sta Šabedrova predhodnika odlašala s sprejetjem kompetenc. Resda so te za ureditev stroke nujne, a pred njihovo implementacijo bi morali skrbneje in dovolj zgodaj predvideti posledice in rešitve zanje.
Iz 38. člena zakona o zdravstveni dejavnosti izhaja, da bodo srednje medicinske sestre, ki dovolj dolgo opravljajo naloge diplomiranih, tudi postale diplomirane, a se je zataknilo pri določitvi novih plač. Te bi se v nekaterih primerih lahko celo znižale. Srednji medicinski sestri, ki je z vsemi napredovanji zdaj uvrščena v 37. plačni razred, se z imenovanjem v naziv diplomirana vzamejo vsa napredovanja. To pomeni, da bo po novem v 36. plačanem razredu. V sindikatih zdravstva so ministrstvo za javno upravo zato že prosili, naj pove, kakšno zaporedje členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju je treba uporabiti, da ne bo novih krivic in razdora v stroki. Odgovora še niso prejeli, a upajo, da bo ministrstvo pri odločanju o tem, kateri člen naj se pri določitvi novih plač medicinskih sester uporabi najprej, upoštevali kmečko logiko, in sicer da ljudje za isto ali zahtevnejše delo ne morejo biti plačani manj, kot so bili do zdaj.
Medtem pa v kadrovskih službah posameznih zdravstvenih zavodov izgubljajo potrpljenje. Do 17. avgusta morajo medicinskim sestram, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, pripraviti nove pogodbe. Od tristo do petsto jih bodo morali napisati v UKC Ljubljana, a še ne vedo, kako jih bodo. Prav včeraj so v zvezi s tem dobili mnenje ministrstva za javno upravo, a ga še proučujejo. Dodatno skrb jim povzroča dejstvo, da bodo srednje medicinske sestre, ki bodo pridobile naziv diplomirane, imele licence za le ozek krog dela, na primer samo za sterilizacije. To pomeni, da jih bodo težje razporejali na druga delovišča.
Navedene težave nakazujejo, zakaj sta Šabedrova predhodnika odlašala s sprejetjem kompetenc. Resda so te za ureditev stroke nujne, a pred njihovo implementacijo bi morali skrbneje in dovolj zgodaj predvideti posledice in rešitve zanje.
