Zajezili delo za določen čas, prekarnost drugje

Ljubljana – Od zadnje reforme trga dela sta minili dve leti. Analiza učinkov, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo, kaže določene uspehe pri večji »fleksibilnosti« delovnih razmerij, a so zaradi reforme delodajalci tudi nekoliko manj zadržani pri zaposlovanju za nedoločen čas.

Analiza učinkov reforme, ki smo jo pridobili v uredništvu, zajema podatke do konca leta 2014. Ministrstvo je od uveljavitve reforme sredi aprila 2013 (spremembe obeh ključnih zakonov) spremljalo razmere na trgu dela in ugotovilo, »da so spremembe v regulaciji trga dela v letih 2013 in 2014 delovale v smeri zastavljenih ciljev«. Ti so bili v prvi vrsti zmanjševanje segmentacije (na eni strani zaposleni z varnejšo zaposlitvijo za nedoločen čas, na drugi pa naraščajoči delež zaposlenih s fleksibilnejšo, cenejšo in manj varno obliko dela), povečanje fleksibilnosti in povečanje učinkovitosti delovnopravnega varstva.

Reforma je vsaj v določenem obsegu dosegla vse tri naštete cilje: varovanje zaposlitve se je zmanjšalo, delodajalci so manj zadržani do zaposlovanja za nedoločen čas, čeprav se je ob negotovem okrevanju gospodarske aktivnosti lani delež novih zaposlitev za določen čas nekoliko povečal v primerjavi z letom poprej. Delež novih zaposlitev za nedoločen čas v letu 2014 kljub temu ostaja večji kot leta 2012. Manjše delovnopravno varstvo starejših zaposlenih se je v opazovanem obdobju pokazalo v večjem zaposlovanju starejših od 55 let, ugotavljajo na ministrstvu, na kar je poleg reforme trge dela vplivala tudi pokojninska reforma. Kljub temu novo zaposlovanje starejših ostaja skromno, stopnja delovne aktivnosti starejših pri nas pa je med najnižjimi v EU.

Kažejo se tudi nekateri pozitivni znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih, predvsem v učinkovitejšem nadzoru pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas in intenzivnejšem nadzoru nad nelegalno uporabo drugih oblik dela, ko so elementi delovnega razmerja.

Kaj je prinesla reforma

Vlada se je ciljev lotila z več ukrepi. Za večjo fleksibilnost ali manjšo varnost zaposlenih, odvisno od perspektive, je zmanjšala zakonsko določene odpravnine, skrajšala odpovedne roke in poenostavila postopke odpovedi pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. Uveden je bil institut »začasnega čakanja na delo«, kadar delodajalec delavcu zaradi poslovnih razlogov začasno ne zmore zagotoviti zadostnega dela. S 55 na 58 let je bila zvišana meja posebnega varstva pred odpovedjo. Reforma je omogočila začasno in občasno delo upokojencev, sodišča pa so dobila zakonsko podlago, da delavcem zaradi nezakonitega odpuščanja prisodijo le denarno odškodnino, ne pa več obvezne vrnitve na delovno mesto.

Reforma je nekoliko zajezila poplavo pogodb za določen čas, ki so jih delodajalci večkrat verižili, bolje je uredila tudi področje agencijskega dela. Določena je bila kvota napotenih delavcev, ki lahko delajo pri posameznem uporabniku, vzpostavljena so bila jasna pravila zaposlovanja za nedoločen in določen čas pri agenciji za posredovanje delavcev drugim uporabnikom, z redefinicijo inšpekcijskih pristojnosti pa se je okrepila tudi kaznovalna politika kot eden od ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo.

Prekarnosti zdaj več

So pa tudi neželeni učinki. Prekarnost, ki se je z zmanjšanjem števila pogodb za določen čas nekoliko zmanjšala, se je preselila v druge oblike dela. Tako se je povečal delež samozaposlenih in študentskega dela, a to po oceni ministrstva kaže predvsem na to, da na odločitev podjetij o zaposlovanju novih delavcev poleg varovanja zaposlitve vpliva tudi višina stroškov. Prekarna dela so seveda cenejša. Zato analiza predlaga, da bi bilo treba za preprečevanje »lažnih samozaposlitev« nadaljevati intenzivnejši nadzor nad nelegalno uporabo pogodb civilnega prava, sprejeti ukrepe za večjo ozaveščenost o zakonodaji in proučiti ustreznost sodnega varstva na tem področju.

Delovna aktivnost starejših

Eden ključnih izzivov na trgu dela ostaja tudi povečanje delovne aktivnosti starejših (55−64 let), ki je pri nas najnižja v EU, na kar nas je v zadnjih priporočilih opozorila tudi OECD. Poleg pokojninske reforme bi bilo treba oblikovati celovite pristope, ki bi zajemali ukrepe aktivne politike zaposlovanja, specifično prilagojene tej starostni skupini, še posebej dolgotrajno brezposelnim. Vzpostaviti je treba tudi intenzivnejše sodelovanje s centri za socialno delo in možnosti za prilagajanje delovnih mest starejšim. Izziv ostajajo spodbujanje vseživljenjskega učenja, ukrepi na področju zdravja, ozaveščanje delodajalcev o prenosu izkušenj starejših na mlade, kot so mentorske sheme in delitve delovnega mesta.