Tiskane izdaje
Ljubljana – Večinoma so zasebne šole financirane 85-odstotno, čeprav bi državni zbor moral diskriminacijo odpraviti do januarja letos. Svoj predlog za spremembo zakona je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, predlog pripravlja tudi SMC. Takšnih šol je pet in predstavljajo 1,1 odstotka osnovnih šol v Sloveniji, obiskuje pa jih 1200 otrok.
Zasebne šole imajo javno veljavni izobraževalni program in tako kot javne zagotavljajo minimalna znanja, ki omogočajo uspešno končanje izobraževanja. Zadnja, ki se je pri nas odprla, je Waldorfska šola Maribor, ki se je odcepila od ljubljanske šole. Poleg dveh waldorfskih sta še dve šoli zasebni šoli, ki uporabljata pedagogiko montessori, ter ena katoliška šola.
V javnosti je bilo veliko polemik o zasebnem šolstvu in o tem, koliko – če sploh – naj ga država financira. Financiranje, kakršnega poznamo zdaj, je vzpostavil zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, sprejet v času ministra Slavka Gabra, ki razlikuje med 85- in 100-odstotnim financiranjem; prvega so deležne zasebne, drugega javne šole. Ustavno sodišče pa je odločilo, da država ni dolžna v celoti financirati programa zasebnih šol (tega si šole, ki imajo določene specifične predmete in dejavnosti, niti ne želijo), ampak morajo v celoti financirati javni program v zasebni šoli. Lani je država zasebnim osnovnim šolam namenila 3.090.837 evrov. Da bi izpolnila odločitve ustavnega sodišča, bi jim morala plačati še 335.659 evrov. Lanska realizacija za celotno osnovno šolstvo sicer znaša 645.221.718 evrov, kažejo podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Če bi zasebne šole v celoti financirala država, bi to pomenilo dobrega pol odstotka vsega denarja, ki ga namenimo osnovnim šolam.
»Šola ni gostilna ali podjetje, niti ne zdravstvena ordinacija. Zasebne šole niso zasebniki, ki želijo ožemati državo in ljudi, ampak ustanove oziroma zavodi, ki po svojih pedagoških načelih delujejo v javnem interesu in so del celotnega šolskega sistema, ki z izmenjavo dobrih praks in izkušenj bogatimo celoten šolski prostor,« zato naj se omogoči tudi delovanje drugačnih šol, pravi Kordiš. Država naj jih podpre tudi finančno, saj jih sicer ne bi mogli obiskovati otroci iz vseh socialnih okolij, pač pa le bogati. Opisuje še, da v omenjenih sto odstotkih financiranja niso zajeti vsi stroški delovanja: šole morajo za opremo in prostore kot tudi za del programa poskrbeti same. Zasebne osnovne in srednje šole so, kot določa slovenska zakonodaja, neprofitne organizacije, torej ne gre za nobeno neoliberalno paradigmo, kjer bi ustvarjali dobiček. Zato našega šolskega sistema ne moremo primerjati z drugimi državami, ki imajo to področje drugače urejeno, še dodaja.
Tudi Pavel Demšar, ravnatelj inštituta Montessori, navaja, da morajo plačati tudi prostor in tako morajo starši kriti dobro tretjino vseh stroškov šolanja. Upa, da bo zakon, ki bo odpravil neskladja, sprejet do septembra. »Napovedana uresničitev povečanja financiranja zasebnih šol ne bo imela pomembnega vpliva na delovanje šole, bo pa razbremenila starše (predvsem manj premožne družine), ki bodo otroka lažje šolali tudi v zasebni šoli. Izhajajoč iz razvoja zasebnih šol v zadnjih 25 letih in lastne izkušnje, kako velik izziv je ustanoviti zasebno šolo, to ne bo vplivalo bistveno na porast zasebnih šol,« miri pred strahovi, da bi zaradi višjega financiranja njihovo število hitro povečalo.
Ideologija, vera, politika
Nekateri so do sprememb zadržani. V poslanski skupini stranke SD pravijo, da obstoju zasebnih šol ne oporekajo, vendar imajo težave z enakim financiranjem. Osnovno šolstvo namreč vsakomur omogoča razvoj potencialov, ne glede na socialno okolje, iz katerega izhaja. »Interesi zasebnega so drugačni. Lahko so svetovnonazorski, ideološki, verski, celo politični, ob večjem številu pa ne moremo zanemariti niti povsem ekonomskih. In če kdo želi te partikularne, ozke interese zastopati, naj jih, a pri tem ne more pričakovati izdatne podpore države,« menijo v SD. Zasebna se od javne šole razlikuje tudi organizacijsko, vsebinsko in finančno, saj zanje veljajo »zrahljane« določbe o izobrazbi zaposlenih, oblikovanju oddelkov, predmetniku, prepušča se jim diskrecijsko pravico, katere učence sprejema. Dodajajo, da je pri nas v primerjavi z državami EU podpora države zasebnemu izobraževanju nadvse velikodušna in da imajo zasebne šole, v nasprotju z javnimi, na voljo številne druge vire financiranja.
O spremembi ustave, ki jo je Matjaž Han (SD) lani predlagal, da bi se izognili polnemu financiranju programov zasebnih osnovnih šol, ki ga zahteva ustavno sodišče, bo v četrtek spet razpravljala ustavna komisija. Do zdaj se je že pokazalo, da za Hanov predlog ni večine, ne med strokovnjaki in ne med člani komisije. Tokratna seja bo prva po odločitvi SMC, da bo podprla popravek zakona za polno financiranje šol in dopolnitev ustave, ki bo »zagotovila jasno razmejitev med javnim in zasebnim šolstvom tako, da ne bo ogrožena mreža javnih šol«.
