Zakaj bi zdravniki novembra stavkali

Pol leta po podpisu sporazuma, v katerem se je vlada zavezala, katera pričakovanja zdravniškega sindikata Fides bo uresničila, je še vse tako, kot je bilo. Nova delovna mesta za zdravnike še niso vpeljana, izplačil za opravljeno delo za odpravo čakalnih dob večinoma še ni, sprememb plačne lestvice tudi ne.

Standardi in normativi

V treh mesecih bi morali delodajalci uveljaviti standarde in normative zdravniškega in zobozdravniškega dela, zapisane v modri knjižici. Oboje bi prineslo več časa za obravnavo bolnikov in s tem višjo kakovost obravnave. Ker je to zajetno delo, je bilo v aneksu h kolektivni pogodbi že predvideno prehodno obdobje, v katerem bi delodajalci naredili samo načrt, kdaj in na kakšen način bodo vpeljali standarde in normative. Gre za dodatne zaposlitve in drugačno organizacijo dela. Tega do danes po besedah Konrada Kuštrina v večini javnih zavodov niso naredili.

Dokler ni mogoče najti dovolj zdravnikov za dodatne zaposlitve, bi sedanje zdravnike za čezmerno delo, ki bi ga opravljali, dodatno plačevali z variabilnim delom plače.

Variabilni del plače

Ta bi lahko znašal do 25 odstotkov plače. Pri tem bi moral zdravnik za variabilni dodatek k plači izpolniti najmanj tri pogoje: sodelovati pri skrajšanju čakalnih dob, sodelovati pri preseganju normativov ter uporabljati e-napotnico in e-recept. Po besedah Metoda Mezka iz združenja zdravstvenih zavodov pa dogovora o tem, kako se variabilno nagrajevati, še ni. Vzroki so predvsem pomanjkanje podatkov, težave z e-napotnico, predvsem pa to, ker niti razširjeni strokovni kolegiji, ki so posvetovalni organ ministrice za zdravje in ki naj bi posodobili standarde ali pa jih odobrili, ne delujejo oziroma imajo težave pri delovanju.

Tako zdravniki in zdravstveno osebje, čeprav odpravljajo čakalne dobe ob popoldnevih in sobotah, za svoje čezmerno delo še niso dobili plačila. Metod Mezek in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sta napovedala, da bodo prva izplačila za delo od aprila do junija urejena novembra.

Proti odhodu mladih

Napredovanj zdravnikov v času specializacije, kar bi prav tako morali urediti javni zavodi s spremembami pogodb specializantov, prav tako še ni. Zdaj mlad zdravnik po šestletnem študiju in opravljenem pripravništvu zasluži manj kot sedem evrov neto na uro (v tabeli) in tako je vseh šest let specializacije. Po novem bi mladi zdravnik v času specializacije napredoval, tako da bi na koncu zaslužil 300 evrov na mesec več kot na začetku. Ukrep je potreben iz več vzrokov, tudi zato, ker mladi množično odhajajo v Avstrijo in druge države, kjer imajo takoj boljše delovne razmere (manj bolnikov in sodobnejšio tehnologijo), dvakrat višjo plačo kot pri nas, plačano pa tudi vse potrebno izobraževanje (pri nas ne) ter še dodatne davčne in druge ugodnosti (pri nas nobenih).

Višji zdravnik specialist

Težava je tudi z napredovanji v naziv višji zdravnik. Zdravniki zaradi Zujfa zdaj nič ne napredujejo; z nazivom višji svetnik pa bi se jim plača povišala za 300 evrov in bi imeli po 12 letih delovne dobe 1833 evrov neto za redno, osemurno delo (glej tabelo). Na združenju zdravstvenih zavodov smo izvedeli, da je to pravno zelo zapleteno vprašanje, ki ga proučujejo. Ne morejo se odločiti, ali bi bilo napredovanje samodejno – ali bo napredoval vsak, ki bo izpolnil pogoje, ali samo nekateri skladno s sistematizacijo delovnih mest, ki bi jo bilo v tem smislu treba šele narediti. Sicer pa so pogoji eksaktni, kot na primer preseganje normativov, kakovost, pa tudi bolj poljubni, kot na primer sposobnost komuniciranja in sodelovanja ter prenašanje znanja.

Vrednost zdravniškega, znanstvenega, profesorskega dela - 65. plačni razred

Najtrši oreh pa bo gotovo zahteva, da imajo vrhunski zdravniki in tudi vsi drugi redni profesorji, znanstveniki, raziskovalci, umetniki pravico uvrstiti se do 65. plačnega razreda, kar pomeni, da bi bili plačani tako, kot so politiki in vrhovi pravosodja. Temu rečejo »odprava plačnega stropa«, ki je zdaj 57. razred. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki bi moral spremembo predlagati v zakonu o plačah javnih uslužbencev, je že povedal, da bi pristal na 60. razred, na 65. pa ne. Oba z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc sta dejala, da je to odvisno tudi od drugih sindikatov, kot da bi državo vodili sindikati, in ne vlada.

»Novela ne ukinja koncesij«

Ministrica Kolar Celarčeva je na današnji prvi dan zbiranja podpisov pod zahtevo za referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti znova poudarila, da novela ne ukinja koncesij, pač pa jih ureja na zakonit in transparenten način.

V izjavi novinarjem v državnem zboru je zagotovila, da se z novelo za bolnike nič ne spreminja oz. da je nasprotno in bo zanje kvečjemu bolje. Ob tem je zavrnila navedbe v javnosti, da bodo nekateri ostali brez osebnega zdravnika.