Zakaj je posiljena nosečnica na pravico čakala 25 let

Ljubljana – Preteklo strasbourško sodno leto je bilo za Slovenijo verjetno najbolj živahno doslej. V začetku leta 2017 je bilo namreč pred tem sodiščem odprtih kar 1661 slovenskih zadev, zdaj jih je več kot desetkrat manj.

Slovenija je bila v preteklosti med desetimi najbolj obremenjenimi državami glede na število odprtih pritožb na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, glede na število prebivalcev pa je bila prav na vrhu. Od leta 1994, ko je postala članica sodišča, je bilo vloženih nekaj več kot deset tisoč pritožb proti njej. V 330 zadevah je sodišče ugotovilo vsaj eno kršitev; glede na število prebivalcev je bila naša država na vrhu po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic in svoboščin.

Zakaj? Je krivo slabo sodstvo ali zakonodaja? »Verjetno je del vzroka tudi v tranziciji, v kateri so se vsi deležniki šele učili ustreznega odnosa do temeljnih pravic in svoboščin, delno pa gre tudi za to, da je bilo v nekaterih zadevah premalo občutljivosti za človekove pravice,« komentira Marko Bošnjak, slovenski sodnik strasbourškega sodišča, v intervjuju za Sobotno prilogo, v katerem pojasnjuje tudi, zakaj se je Slovenija spustila z vrha seznama največjih kršiteljic človekovih pravic na prebivalca.

V nekaj primerih je bila obsojena tudi za kršitev prepovedi mučenja, nečlovečnega in ponižujočega ravnanja in kaznovanja, verjetno najbolj šokanten pa je primer, ko je ženska, ki so jo v osmem mesecu nosečnosti posilili trije moški, kar 25 let čakala na pravnomočno obsodbo posiljevalcev. »Ta zadeva je bila rekorder, policija je tri moške prijela, nato pa so se 'porazgubili'. Enega niso nikoli več našli, drugi je po 20 letih umrl, tretjega pa so leta 2008 vendarle pravnomočno obsodili. Četrt stoletja do pravnomočne sodbe v primeru posilstva je nedvomno šokantno,« se strinja Bošnjak. Evropsko sodišče je posiljeni za čakanje na pravico prisodilo 16 tisočakov odškodnine, sama pa se je nato odločila še za zasebno tožbo.

Kaznovanje odvetnikov sistemska napaka sodišč?

Minuli teden je sodišče prisodilo odškodnino odvetniku Petru Čeferinu, ki je bil v Sloveniji dvakrat kaznovan zaradi žaljenja sodišča. Kot je ugotovilo Sodišče za človekove pravice, mu je bila s tem kršena pravica do svobode izražanja. Spomnimo, Čeferin je bil kaznovan zaradi žaljenja sodišča, zlasti sodnih izvedencev, med sodnim procesom proti moškemu, ki ga je branil obtožb trojnega umora. Takrat je psihologu in psihiatru očital »neosmišljeno nakladanje«, »umotvore« in »strokovno šibkost«.

Slovenski sodnik Marko Bošnjak se je v Strasbourgu iz te zadeve, povezane z njegovo nekdanjo odvetniško pisarno, izločil. V intervjuju zanika, da se izloči iz kar polovice zadev, ki so povezane s Slovenijo. »Res pa je, da ne sodelujem pri odločitvah, ki jih je pred sodiščem vložila pisarna Čeferin, prav tako se izločim iz vseh tistih primerov, ki spadajo v skupino enakovrstnih zadev, pa je vsaj eno izmed pritožb vložila ta odvetniška pisarna,« poudarja.

Pred sodniki v Strasbourgu bo v kratkem odločanje še o podobni pritožbi, v kateri sedanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar meni, da je kaznovanje odvetnikov sistemska napaka slovenskih sodišč. Postopek je Györkös Žnidarjeva vložila, ker jo je leta 2013 sodnica med sojenjem mariborskim protestnikom, ki jih je zastopala, kaznovala s 500 evri kazni zaradi domnevnega oviranja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča. Pri tem ji je zagrozila še z možnostjo zapora.