Zakaj je zmanjkalo za plače sodnikov in tožilcev?

Ljubljana – »Lanska reforma plačnega sistema ni razlog, da je za plače v sodstvu in tožilstvu zmanjkalo 7.774.707 evrov,« nas je včeraj na napako v vladnem gradivu opozorila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs (Zares). Po protestih na vladnih odborih, da so razlage finančnega ministrstva, ki smo jih v ponedeljek povzeli v Delu, napačne, bo v četrtek za ministre, ko bodo odločali o prerazporeditvi milijonov iz državnih rezerv, pripravljeno novo pojasnilo. Za 6.889.000 evrov, ki so zmanjkali za plače v sodstvu, je finančno ministrstvo zapisalo: »Primanjkljaj sredstev za plače je posledica uveljavitve sprememb zakona o sistemu plač novembra 2009, ki je imela za posledico izplačilo poračuna v letošnjem proračunskem letu, in zaradi povečanja števila zaposlenih.« Pri 885.707 evrih, ki so zmanjkali za plače tožilstev, pa: »Primanjkljaj sredstev za plače je posledica uveljavitve sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju novembra 2009, ki je imel za posledico izplačilo poračuna v letošnjem proračunskem letu in zaradi uvedbe višjih plačnih razredov navedenega zakona.«

Novi razlog, 
da ni denarja za plače

Po opozorilih ministrstev za javno upravo in pravosodje in po razpravi v vladnih odborih sprememba plačnega sistema zdaj ni več razlog, da je zmanjkalo denarja za sodnike in tožilce. Primanjkljaja je, trdijo v vladi, deloma nastal zaradi poračuna, ki bi moral biti izplačan že v letu pred tem, in ni posledica spremenjene zakonodaje, zaradi njega letos zato ne bi smelo zmanjkati denarja, hkrati pa se je v pravosodju zelo povečalo število administrativno-sodnega osebja. Kot je zapisano v popravku, ki ga je podpisala državna sekretarka Mateja Vraničar : »Število strokovnih delavcev na sodiščih se je tako samo v letošnjem letu dodatno povečalo za več kot sto javnih uslužbencev, kar pa seveda tudi pripomore k izkazanemu primanjkljaju.«

Po mnenju ministrstva za javno upravo je še dodaten razlog, da je za plače na sodiščih in tožilstvih zmanjkalo denarja. Kot je opozorila ministrica Krebsova, so napačno načrtovali na sodiščih samih, ker pri proračunskih napovedih niso navedli dodatnih zaposlitev strokovnih sodelavcev, za katere so se odločili v letošnjem letu. O predlogu, da bi iz proračunskih rezerv pravosodju namenili 7,7 milijona evrov s popravljeno razlago, bo vlada odločala na jutrišnji seji, smo še izvedeli na ministrstvu za javno upravo.

Denarja v pravosodju 
celo preveč

Hkrati s temi zapleti se je pokazalo še, da je v pravosodju tudi preveč denarja. Podatek, da jim je zmanjkalo denarja za plače sodnikov in tožilcev, so v vladi objavili v dokumentu, kjer iz njegovega naslova ni bilo mogoče razbrati, da se nanaša na plače v sodstvu.

V tem tednu so objavili še dokument, ki v naslovu nič ne skriva in kaže, da so za pravosodje v proračunu načrtovali tudi preveč denarja: v proračunske rezerve nameravajo prenesti 1,2 milijona evrov. Kar 1,12 milijona niso porabili za alternativno reševanje sodnih sporov pri vrhovnem sodišču, še nekaj pa za plače na specializiranem oddelku vrhovnega sodišča, ki ni bil ustanovljen v skladu z načrti: po štirih razpisih zanj še ni dovolj sodnikov. Vračilo več kot milijona evrov proračunu, ker ni bil porabljen za alternativno reševanje sporov, so v vladi pojasnili z zakasnitvijo uveljavitve zakona o reševanju sodnih sporov in zaradi spremembe načina financiranja reševanja sodnih sporov na sodiščih.

Iz sredine tiskane izdaje Dela