Med najpogostejše kronične bolezni danes sodijo alergije, njihova pogostost pa narašča tako pri otrocih kot odraslih. Alergijske reakcije se lahko kažejo zelo različno – od blagih simptomov, kot so kihanje ali kožni izpuščaj, pa vse do življenjsko ogrožajoče alergijske reakcije oziroma anafilaksije.

Alergija se lahko razvije kadarkoli v življenju, tudi po dolgotrajni izpostavljenosti brez simptomov. Znanje o pravilnem ravnanju je ključno, saj lahko hitro ukrepanje bistveno izboljša izid zdravljenja, pa med drugim opozarjajo strokovnjaki z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ob svetovnem tednu alergij, ki poteka med 21. in 27. junijem. Pri tem je pomembno tudi učinkovito preprečevanje izpostavljenosti alergenom.

Kdaj nastane alergija

Alergija nastane, ko imunski sistem pretirano reagira na sicer nenevarne snovi, kot so cvetni prah, hrana, zdravila ali strupi žuželk. Simptomi so raznovrstni in se lahko pojavljajo posamezno ali v kombinaciji, najpogosteje pa so prizadeta dihala z zamašenim nosom, kihanjem, kašljem ali težkim dihanjem.

Kot še pojasnjujejo strokovnjaki, se na koži pojavi koprivnica ali oteklina, oči so pordele in solzeče. Pri vseh oblikah sistemske alergijske reakcije se lahko pojavijo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu. Če pa se prebavne težave pojavljajo po uživanju hrane v odsotnosti drugih simptomov, je treba razmišljati o drugih diagnozah, kot je laktozna intoleranca, še dodajajo.

Pozitiven kožni test sam po sebi še ne pomeni klinično pomembne alergije, pa pojasnjuje asist. Mark Kačar, dr. med., specialist alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik. »Kaže le senzibilizacijo imunskega sistema, kar pomeni, da je organizem razvil specifična protitelesa proti določenemu alergenu. Zato je rezultate treba vedno razlagati skupaj z anamnezo in simptomi bolnika. Pretirano izogibanje alergenom brez potrjene bolezni lahko po nepotrebnem zmanjša kakovost življenja,« je še prepričan.

Kateri so najpogostejši alergeni

Eden ključnih ukrepov pri obvladovanju alergijskih bolezni in preprečevanju poslabšanj simptomov je izogibanje alergenom. In tudi če teh ni mogoče popolnoma odstraniti iz okolja, lahko z ustreznimi ukrepi bistveno zmanjšamo izpostavljenost.

Pršice

Pogost vzrok celoletnega alergijskega rinitisa in astme so pršice, ki se zadržujejo v vzmetnicah, vzglavnikih, preprogah in oblazinjenem pohištvu. Ključna so redno prezračevanje, zmanjšanje vlage pod 50 odstotkov ter pranje posteljnine pri vsaj 60 stopinjah Celzija. Priporoča se tudi mokro čiščenje, saj lahko suho čiščenje alergen dviguje v zrak.

Cvetni prah

Najpogostejši sezonski inhalacijski alergen je cvetni prah. Koncentracije so najvišje v suhem in vetrovnem vremenu. Priporočajo se spremljanje napovedi cvetenja, omejitev zadrževanja na prostem in prezračevanje v zgodnjih jutranjih urah ali po dežju. Po prihodu domov so smiselna menjava oblačil, umivanje obraza in las ter izpiranje nosu, navajajo strokovnjaki.

Plesni

Plesni se razvijajo v vlažnih in slabo prezračenih prostorih. Ključna so redno prezračevanje, zmanjšanje vlage in izogibanje sušenju perila v zaprtih prostorih. Priporočeno je tudi redno čiščenje klimatskih naprav in varno odstranjevanje vidne plesni.

Domače živali

Alergeni domačih živali so v dlaki, slini in izločkih. Najbolj učinkovit ukrep je zmanjšanje izpostavljenosti, predvsem prepoved vstopa živali v spalnico, ter redno čiščenje in zračenje prostorov. Pred neizogibnim stikom je smiselno vzeti preventivni antihistaminik.

Hrana

Ključna pri alergiji na hrano je natančnost pri branju deklaracij. Obvezno je preverjanje glavnih alergenov, kot so mleko, jajca, oreščki, ribe in soja. Posebno tveganje predstavlja navzkrižna kontaminacija, ki lahko nastane pri pripravi hrane z istimi pripomočki ali površinami.

V restavracijah je treba vedno jasno opozoriti na alergijo, ob nejasni sestavi hrane pa se uživanje odsvetuje. Otroška alergija na mleko ali jajca pogosto izzveni pred šolskim obdobjem, medtem ko je alergija na arašide, oreščke in strup žuželk v večini primerov dosmrtna.

Alergolog Mark Kačar še opozarja, da mnogi zmotno zamenjujejo pojma intoleranca in alergija na hrano. »Intoleranca je presnovna motnja, pri kateri telo hrane ne prebavi pravilno, imunski sistem pa ni vključen. Alergija na hrano pa je imunski odziv na beljakovine v hrani in je lahko tudi življenjsko ogrožajoča. Zato se mora alergik strogo izogibati alergenom, medtem ko intolerantni pogosto prenašajo manjše količine brez resnih težav.«

Piki žuželk

Pri pikih žuželk, zlasti čebel, os in sršenov, je ključna preventiva. »Svetujejo se svetla, pokrita oblačila, saj temne barve in cvetlični vzorci žuželke privlačijo. Treba se je izogibati sladkim pijačam na prostem in pred pitjem vedno preveriti kozarec ali pločevinko. Ob prisotnosti žuželke je pomembno mirno vedenje brez mahanja z rokami, kar zmanjšuje možnost pika. Čebelarjem, pri katerih potrdimo preobčutljivost za čebelji strup, absolutno odsvetujemo nadaljnje čebelarjenje.«

In kot še dodaja Mark Kačar, je pri osebah z znano hudo alergijo za strup žuželk priporočljiva opredelitev glede specifične imunoterapije s strupom ose ali čebele, ki lahko dolgoročno bistveno zmanjša tveganje za hude reakcije. »Imunoterapija se izvaja na redne intervale tako, da posameznik prejme skrbno nadzorovan odmerek strupa, kar omogoči, da začne telo s časom alergen ponovno tolerirati.«