Zakaj se bomo še dve leti vozili mimo ovir

Vožnja po avtocestah kljub uvedbi elektronskega cestninjenja še nekaj časa ne bo brez postankov in posledično zastojev na cestninskih postajah.
Objavljeno
17. maj 2018 06.00
Posodobljeno
17. maj 2018 10.09
Cestninski postaji Torovo (na fotografiji) in Log naj bi dokončno odstranili do konca julija. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Kljub uvedbi elektronskega cestninjenja za tovornjake je na cestninskih postajah še nekaj časa mogoče pričakovati zastoje.

Deset let po uvedbi vinjet in po tem, ko je aprila sistem cestninskih postaj za tovorna vozila in avtobuse prešel na elektronsko cestninjenje, Dars načrtuje, da bo odstranjevanje cestninskih postaj trajalo dve leti. Zanimalo nas je, zakaj toliko časa in zakaj so ob začetku del na cestninski postaji Log nastali dolgi zastoji. »Odločili smo se, da uporabnikom avtocest kljub delom omogočimo čim večjo pretočnost prometa. Odstranitev vseh cestninskih postaj bi pomenila skupaj 34 delovišč na približno 50 kilometrih avtocest in hitrih cest. Treba je upoštevati, da hkrati poteka obnova dotrajanih vozišč in objektov na njih,« pojasnjujejo v Darsu. Strošek odstranitve vseh cestninskih postaj je ocenjen na 45 milijonov evrov. Cena se ne bi spremenila, tudi če bi vse objekte odstranili letos, pravijo v Darsu.

image
Dars med odstranjevanjem objektov ne pričakuje velike gneče. FOTO: Blaž Samec/Delo


Dejstvo, da bo Dars cestninske postaje odstranjeval dve leti, predstavnikov avtoprevoznikov ne vznemirja pretirano. Robert Sever iz Združenja za promet na GZS nam je povedal, da so jim v Darsu obljubili, da bodo najbolj obremenjene odstranili že letos. Meni pa, da bi vse lahko odstranili že letos.

Tudi po mnenju predsednika sekcije za promet na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Petra Piška ni dobro, da bo promet tako dolgo oviran. »Dars smo pozvali, naj ovire čim prej odstrani, saj so problematične tudi z varnostnega vidika.« Uporabnike cest hkrati poziva k večji strpnosti in pravi, da zgražanje nad Darsom ni utemeljeno, saj da družba vedno spoštuje dogovore.
Dinamiko rušenja nam je pojasnil tudi profesor Tomaž Tolazzi s fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo na mariborski univerzi. Opozoril je, da je treba upoštevati, da v zimskih razmerah skoraj ni mogoče delati. Še bolj pa, da bo čas rušitev odvisen od prometnih obremenitev. »Treba je vedeti tudi to, da tisto, kar vidimo, ni edina stvar, ki jo je treba [med rušenjem] spremeniti. Pod zemljo je ogromno električnih in optičnih kablov ter preostalih vodov, ki jih bo treba prestaviti. Torej ne gre samo za rušenje, ampak tudi za preureditev površin v druge namene. Tam, kjer bo po rušenju prenovljen celoten plato, bo omogočena vožnja s hitrostjo 130 kilometrov na uro, in ne več le 60 kilometrov,« nam je še pojasnil Tolazzi.
 

Torovo že rušijo


Rušitvena dela na cestninski postaji Torovo že potekajo v polnem obsegu. Izvedbo del si bo jutri ogledal tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Prejšnji konec tedna pa so se začela še pripravljalna dela na cestninski postaji Log. Oba objekta bodo odstranili do konca julija. Družba je zagotovila, da bodo, da bi se izognili zastojem, za vsako cestninsko postajo posebej proučili najugodnejše termine.

image
Strošek odstranitve cestninskih postaj je ocenjen na 45 milijonov evrov. FOTO: Blaž Samec/Delo


A že na začetku del pri Logu so se Darsove napovedi, da gneče ne bo, izjalovile. Dolgi zastoji so povzročali slabo voljo med vozniki. »V soboto je bilo treba zaradi vzpostavitve začasne prometne ureditve promet urediti le po enem pasu v vsako smer. Dopoldne v smeri Ljubljane, popoldne proti Kopru,« so nam pojasnili v Darsu o tem kaj je šlo narobe, da se je potovalni čas na primorski avtocesti podaljšal za pol ure. Obljubljajo, da bo odslej ves čas obnove zagotovljena največja možna pretočnost prometa.
 

Počasi na delo ali počasi na počitnice?


Tempiranje del na avtocestah je preveč podvrženo javnemu mnenju, da jih je treba opravljati zunaj turistične sezone, pa je prepričan Marjan Lep s fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo na mariborski univerzi. Po ekonomski logiki teorije načrtovanja prometa je vrednost izgubljenega časa v zastojih največja pri poslovnih potovanjih in potovanjih na delo, pojasnjuje. »V tem kontekstu odstranjevanje cestninskih postaj ni zelo pomembno. Iz teorije prometnega toka vemo, da je kapaciteta (število vozil, ki v časovni enoti prevozi določen presek) največja, če vozila v strnjeni koloni vozijo okoli 60 kilometrov na uro. Če zanemarimo udobje in varnostna tveganja, omejitve hitrosti niso velik problem in tempo odstranjevanja cestninskih postaj je torej predvsem predmet organizacije in naročanja teh del.«