Načelnik Generalštaba Slovenske vojske: To je prva domnevna zloraba, ki smo jo zasledili

»Hočemo razjasniti, kaj se je zgodilo,« je zagotovil načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš glede dogodka na območju državne meje.
Fotografija: Vojaki lahko patruljirajo ob meji, a nimajo drugih pooblastil. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Odpri galerijo
Vojaki lahko patruljirajo ob meji, a nimajo drugih pooblastil. FOTO: Tomi Lombar/Delo

»V Slovenski vojski smo z vso resnostjo pristopili k ugotavljanju, kaj se je dejansko zgodilo. Začudeni smo, da za ta dogodek ni bila formirana medresorska delovna skupina, kot to velevajo predpisi. Ne glede na to konstruktivno sodelujemo pri preiskavi, ki jo vodi obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo,« je uvodoma dejal načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš.  Spregovoril je o dogodku, ko je pripadnik Slovenske vojske domnevno grozil civilistu na obmejnem območju nad sotesko Glinščice, o čemer je pred tedni poročal tržaški Primorski dnevnik. V Slovenski vojski pa so do zdaj to zanikali oziroma o tem niso bili obveščeni.

»V skupnem interesu nam je, da razjasnimo, kaj se je zgodilo. V Slovenski vojski ne dopuščam prekoračitev pooblastil in zlorab ter zahtevam zakonito in profesionalno ravnanje. Vsako odstopanje od tega je treba sankcionirati v skladu s predpisi,« je poudaril. Opozoril je še, da Slovenska vojska svoje naloge na državni meji opravlja strokovno in zakonito ter skladno z usmeritvami policije. »Od leta 2015  so opravili več kot 110.000 različnih nalog v podporo policiji pri širšem varovanju državne meje, za seboj imajo več desetletij delovanja v tujini, a večjih zlorab in prekoračitev pooblastil niso zaznali. To je prva, ki se je zgodila, in o njej se bomo še pogovarjali, ko bo preiskava zaključena,« je dejal.


 

Konkretnega primera ne komentirajo


»Vedno več indicev je, da se je primer zgodil. Konkretnega dogodka pa do konca preiskave ne morem komentirati,« je povedal tiskovni predstavnik Slovenske vojske polkovnik Marjan Sirk. Razlog, da Slovenska vojska še ni razjasnila vseh okoliščin dogodka, je v pomoti med datumi. Sprva so dobili informacijo, da se je mejni incident zgodil teden pred 23. majem, nato, da se je pripetil 8. maja, nato pa se je končno izkazalo, da je bil 7. maja. Ko so preučevali ravnanje Slovenske vojske 8. maja, se je izkazalo, da so vojaki srečali okoli 200 sprehajalcev in rekreativcev na območju hriba Kokoška, a nobenega izmed njih niso obravnavali.

Na novinarsko vprašanje, kaj so vojaki počeli na italijanski meji, saj naj bi po splošnem prepričanju vojska pomagala policiji v mešanih patruljah na južni meji, je Sirk skopo odvrnil, da vse lokacije patruljiranja določi policija. Med vojsko in policijo sicer obstaja dogovor, ki opredeljuje vse postopke pri varovanju meje. Samo prisotnost vojske na meji pa je s sklepom odredila vlada. Slovenska vojska lahko patruljira tudi samostojno, a so policisti venomer v bližini in vojakom odrejajo naloge. Vsi vojaki so v takih primerih dodatno izurjeni. Poročanje vojske policiji v takih primerih je opredeljeno v samem dogovoru in se ne nanaša na vse okoliščine.

Kaj lahko civilist pričakuje, če sreča vojaka med sprehodom po naravi? Sirk je pojasnil, da jih vojak na meji lahko ogovori in ugotovi, kakšne so okoliščine, ter o tem obvesti policista. »Če gre za oceno, da gre za skupino nevarnih migrantov, jih lahko tudi ustavijo, v določenih okoliščinah pa lahko uporabijo tudi orožje – ne nujno skrajno silo,« je razložil. Silo lahko uporabijo v silobranu.


Vojak lahko ukrepa le v silobranu


»Pripadnik Slovenske vojske načeloma nima posebnih pooblastil, da bi orožje uporabljal ali usmerjal proti civilistom. Izjemoma bi bilo to mogoče, če bi v silobranu – torej nujno potrebni obrambi pred protipravnim napadom – varoval sebe ali drugo osebo, pri čemer se brez uporabe orožja ne bi bilo mogoče varno zaščititi pred napadalcem,« pravi Miha Šepec, docent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.



Druga izjema bi lahko bila tudi, ko ne bi bilo mogoče drugače zaščititi ozemeljske suverenosti ali varnosti države in njenih prebivalcev – na primer ko bi več ljudi nezakonito prečkalo državno mejo, njihov prehod pa bi predstavljal neko resno nevarnost državnim interesom. Vsekakor pa sem ne spadajo situacije, ko se civilisti gibajo na med državama mejno nedorečenih območjih, brez kakršnihkoli namenov nezakonitega vstopanja v državo, poudari.    

»Kakršnakoli druga uporaba orožja proti civilistu predstavlja zlorabo njegovih pooblastil in predstavlja nezakonito uporabo orožja. Če je orožje usmeril neposredno v civilista, ga s tem ustrahoval ali mu izdal neke vrste ukaz, ki ga sili v določeno ravnanje, potem je lahko podano kaznivo dejanje grožnje po drugem odstavku 135. člena ali kaznivo dejanje prisiljenja po prvem odstavku 132. člena kazenskega zakonika,« nadaljuje. Za obe kaznivi dejanji je predvidena kazen do enega leta zapora. Če je vojak nameraval orožje tudi uporabiti ali bi celo izstrelil naboj proti civilistu, pa bi lahko odgovarjal za bistveno hujša kazniva dejanja proti življenju in telesu z višjimi zapornimi kaznimi. To pa ne izključuje vojakove disciplinske odgovornosti, ki lahko privede tudi do odpustitve z delovnega mesta, navede. 

Strokovnjak za varstvoslovje, predavatelj na fakulteti za varnostne vede in sodni izvedenec na področju policijskih pooblastil Miroslav Žaberl je prav tako prepričan, da je dogodku treba priti do dna. Ugotoviti bo treba, če je šlo za prekoračitev pooblastil ali za napačne ukaze nadrejenih. »Ob tem se je pokazalo, kako problematično bi bilo lahko, če bi uveljavili 37. a člen in bi policijske pristojnosti za varovanje meje dobila tudi vojska,« je opozoril. Vojska namreč nima pooblastil za mejni nadzor in jo lahko država vključi le zaradi pomanjkanja policistov ali v primeru izrednih razmer. 
 

Prebilič: Zaradi incidenta sem zaskrbljen


Kočevski župan Vladimir Prebilič, ki kot izredni profesor na ljubljanski fakulteti za obramboslovje med drugim poučuje tudi civilno-vojaške odnose, je dejal, da je zaradi incidenta na meji z Italijo zaskrbljen. »Če bi katera institucija v državi morala delovati strogo po načelu subordinacije in enopoveljništva, je to vojska. Pojasniti bo treba, na kakšen način sta se ta dva vojaka tam znašla ob tistem času v bojni opremi! Če sta bila v bojni opremi, sta morala biti na avtorizirani nalogi, ker vojaki ne nosijo orožja domov,« meni.

Avtorizacija vojaških nalog sega najprej do poveljnika in vse do vrha, se pravi načelnika generalštaba ali vsaj do poveljnika poveljstva sil. »Če njuna naloga tam ni bila odobrena od zgoraj in sta orožje res nesla domov, pa je to konec vojske,« doda. Prebilič je prepričan, da je nujno treba preveriti, kako je s profesionalizmom naših vojakov in kakšen je notranji nadzor v vojski. »Kakšne poveljnike imamo, da ne vedo, kje so njihovi vojaki in njihovo orožje? Kakšni so kadrovski in selekcijski procesi, da takšni ljudje dobijo orožje?« navede. Sogovornik je prepričan, da je to zelo slaba popotnica za vojsko, tudi za uveljavitev 37. a člena, ki bi na vojsko prenesel del policijskih nalog v obmejnem območju. To po njegovem meče slabo luč na celoten sistem.
 

Ni šlo za lažno novico


»Pri Primorskem dnevniku bomo počakali, da bodo vesti o incidentu ob slovensko-italijanski meji, ki smo jih sinoči slišali in brali, uradno potrjene. Da bodo novinarsko rekonstrukcijo dogajanja potrdila dejstva. In da bodo dejstvom, ko bodo ugotovljena, sledila ustrezna dejanja,« je v današnji izdaji časnika zapisal odgovorni urednik Igor Devetak.

POP TV je včeraj potrdil pisanje Primorskega dnevnika, da je slovenski vojak uperil avtomatsko puško v sprehajalca na mejnem območju nad sotesko Glinščice, kar je obrambni minister Matej Tonin pred kratkim označil za lažno novico. Včeraj pa je dodatno pojasnil, da dogodek preučuje vojaška policija.

Vojaki morajo poklicati policiste, da na mjenem območju izvedejo uradni postopek. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Vojaki morajo poklicati policiste, da na mjenem območju izvedejo uradni postopek. FOTO: Tomi Lombar/Delo


Kot je pred tedni poročal Primorski dnevnik, je pripadnik Slovenske vojske naletel na 32-letnega domačina, mu zaklical »Stoj, sit-down!« ter mu zagrozil s strelnim orožjem. Vest o tem je po naknadnem povzemanju italijanskih medijev prerasla v politično vprašanje, saj je italijanska poslanka iz vrst demokratov Debora Serracchiani glede dogodka na slovensko-italijanski meji pozvala zunanjega ministra Luigija Di Maia, naj od slovenske vlade zahteva pojasnilo. Primorski dnevnik pa je zaradi domnevnega blatenja ugleda Slovenske vojske kritiziral slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj in od odgovornega urednika zahteval opravičilo.
 

Tonin se sklicuje na napako z datumi


Obrambni minister Tonin je včeraj za RTV Slovenija pojasnil, da so zaradi napačne navedbe datuma, ki naj bi jim ga sporočil oškodovani sprehajalec, sprva ugotovili, da vojakov na danem območju ni bilo. Šele pozneje, ko se je izkazalo, da se je incident zgodil 7. maja – in ne 8. maja – pa se je izkazalo, da se je »srečanje« vendarle zgodilo in da zadevo preučuje obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo. Sama policijska preiskava primera pa je – zaradi drugačne pristojnosti obravnave – končana. Tonin je še navedel, da vojaki lahko patruljirajo ob meji, nimajo pa pooblastil za vodenje postopka, zato morajo obvestiti slovensko policijo.



Dvaintridesetletni italijanski državljan z začasnim bivališčem v Sloveniji, ki mu je vojak meril s puško v glavo, je o dogodku obvestil Primorski dnevnik, pozneje pa je neuradno govoril tudi z novinarko RTV Slovenija, a se javno noče izpostaviti. Dogodek, ki ga je tudi prijavil policiji, je zanj končan. Kot je povedal za Primorski dnevnik, sta tistega dne, ko sta bila z dekletom na sprehodu, zgrešila pot in se za kratek čas razšla. Medtem pa je nepričakovano naletel na vojaka, ki mu je s puško v rokah ukazal, naj sede. Ko je vojak ugotovil, da ne gre za ilegalnega prebežnika, pa se mu je opravičil. Njegova prijateljica, ki je naletela na drugega vojaka, pa groženj z orožjem ni doživela.

Komentarji: