Primer štirih ministrov in dopusta: KPK opozarja na različno sodno prakso

Po več sodnih odločitvah so bili zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila proti ministrom, ki so ob izteku mandata vlade maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem. Prekrškovna postopka proti Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta pravnomočno zaključena.

Prekrškovna postopka proti Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta pravnomočno zaključena. FOTO: Jože Suhadolnik

Sodišče je tako na prvi kot drugi stopnji potrdilo odločitev KPK, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Nasprotno pa sta prekrškovna postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala. Zadeva odpira vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Kako preganjati korupcijo: Skok v pravo smer?

Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom, pri čemer Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Postopek proti Andreju Širclju je bil na višjem sodišču končan februarja letos, potem ko sta Okrajno in Višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev KPK o kršitvi nasprotja interesov.

Preostali štirje prekrškovni postopki, ki jih je KPK vodila proti Hojsu, Počivalšku, Dikaučiču in Vizjaku, so se pravnomočno zaključili s sodbami, ki so jih sodišča izdala med aprilom in julijem 2026. V primerih Hojsa in Počivalška sta Okrajni sodišči v Ljubljani in Celju potrdili odločitev KPK o storjenem prekršku, ker se ministra nista izločila iz odločanja o lastni vlogi in s tem kršila 38. člen ZIntPK.

Koalicija obljublja ničelno toleranco, KPK ji ne verjame

Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči. V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države ter določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Tudi njima je KPK izrekla globo v višini 400 evrov.

Nasprotno pa je v primerih Dikaučiča in Vizjaka ljubljansko okrajno sodišče marca 2026 ugodilo njuni zahtevi za sodno varstvo, čeprav so bile okoliščine v vseh primerih enake in je pravilnost odločitve KPK v primeru Širclja pred tem potrdilo že Višje sodišče v Ljubljani. Okrajno sodišče je v obeh primerih ugodilo zahtevi za sodno varstvo, ker v izreku ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči KAZI.

Preostali štirje prekrškovni postopki, ki jih je KPK vodila proti Hojsu, Počivalšku, Dikaučiču in Vizjaku, so se pravnomočno zaključili s sodbami. FOTO: Leon Vidic

Komisija se je na obe sodbi pritožila. V primeru Vizjak je višje sodišče pritožbi KPK ugodilo in maja 2026 zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču, vendar sta bila kasneje ob preteku splošnega zastaralnega roka (štiri leta od storitve prekrška) oba prekrška ustavljena. To pomeni, da so ob identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišča na koncu tudi sankcije za obravnavane osebe različne.

»Komisija meni, da je takšno sporočilo izjemno skrb vzbujajoče ter da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov KPK na sodiščih, kar je KPK že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov,« so še zapisali v sporočilu za javnost. 

Tudi nekdanji minister Hojs je na družbenem omrežju X zapisal, da sta Vizjak in Dikaučič »za isti 'prekršek' na sodiščih iste države oproščena«. Kot je izpostavil tudi za STA, pa ju s Počivalškom na seji vlade, kjer se je odločalo o izplačilih nadomestila za neizkoriščen dopust, ni bilo. »Če te na seji ni, si po poslovniku za in zato sva kriva,« je dejal.