Zakon o minimalni plači danes na parlamentarnem situ
Predlog: Noveli se obeta podpora, delodajalci opozarjajo na rast stroškov dela, moti jih ignoriranje socialnega dialoga
Odpri galerijo
Luka Mesec podal izjavo. Ljubljana, 10. avgust 2018
Ljubljana – Nihče, ki dela osem ur na dan, ne bo več životaril pod pragom tveganja revščine, je koordinator Levice Luka Mesec utemeljil predlog zakona o minimalni plači, ki bo danes v prvi parlamentarni obravnavi. Podpis pod novelo je prispevalo 52 poslancev Levice in koalicije, torej se mu obeta večinska podpora, kljub glasnemu nasprotovanju delodajalcev, ki vladi očitajo tudi popolno ignoriranje socialnega dialoga.
Levica v noveli zakona predlaga, da se 1. januarja 2019 minimalna plača zviša za 4,5 odstotka in se s sedanjih 638 evrov neto dvigne na 667 evrov neto (886 evrov bruto), 1. januarja 2020 na 700 evrov neto (940 bruto), od 1. januarja 2021 pa naj bi se uveljavila formula, po kateri se bo minimalna plača avtomatično usklajevala tako, da bo vedno za vsaj 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Danes bi to bilo 736 evrov. Zdaj ima okoli 70.000 zaposlenih manj kot 700 evrov neto plače.
Eno od bistveni določil predloga je tudi, da naj bi iz minimalne plače izključili vse dodatke. O tem, kdaj naj bi se to zgodilo, se še usklajujejo in bo določeno z amandmajem v drugem parlamentarnem branju zakona, ki bo v prihodnjih tednih. Ministrica za delo Ksenija Klampfer je zvišanje podprla z besedami, da je prav, da se izboljšanje gospodarskih razmer in ena višjih gospodarskih rasti pokaže tudi v plačah najnižje plačanih delavcev. Dvig minimalne plače se ji zdi razumen tudi zaradi zvišanja osnovnega minimalnega dohodka (denarne socialne pomoči) in ohranjanja razmerij oziroma stimulacije za delo in zmanjševanja pasti neaktivnosti.
Sindikati seveda podpirajo namere po izboljšanju dohodkov delavcev, delodajalci pa so po eni strani ogorčeni zaradi popolnega izostanka socialnega dialoga, zato je mogoče slišati napovedi, da bodo vlado prijavili Mednarodni organizaciji dela – seja ekonomsko-socialnega sveta je bila sklicana po tem, ko je bil zakon že v postopku – izražajo pa tudi nasprotovanje do cele vrste določil.
Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da se je od leta 2010 do danes povprečna plača zvišala za 11 odstotkov, minimalna pa za 41, produktivnost se je v istem obdobju povečala za 20 odstotkov.
Več kot 120 direktorjev podjetij je včeraj na predsednika vlada, ministre in poslance naslovilo odprto pismo, v katerem jih pozivajo, naj predlog zavrnejo. Posebno sporna se jim zdi nova definicija minimalne plače, po kateri se vsi dodatki, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost vanjo ne vštevajo. To po mnenju podpisnikov »kritično zvišuje stroške dela, ruši plačne sisteme, povzroča uravnilovko in odločanje o višini plač v gospodarstvu daje v roke državi oziroma vsakokratni politiki«.
Premier Marjan Šarec se je na pismo Združenja delodajalcev Slovenije odzval: »Zakon o minimalni plači je v proceduri in delodajalce razumem, da jim ni po volji. To smo tudi pričakovali. Verjamem, da bomo v dialogu z njimi prišli do konca. Seveda pa se vsako interesno združenje bojuje za svoje interese. V tem ne vidim nič spornega.«
Luka Mesec pa odgovarja, da je naloga vsakokratne oblasti, da določi spodnji prag dostojnega plačila, in je minimalna plača edina, ki je zakonsko regulirana. Zvišanje na 700 evrov neto pa po njegovih besedah z vidika stroškov dela ni problematičen, ker je podlaga za odmero prispevkov in izračun bruta višja, kot so neto minimalne plače.
Levica v noveli zakona predlaga, da se 1. januarja 2019 minimalna plača zviša za 4,5 odstotka in se s sedanjih 638 evrov neto dvigne na 667 evrov neto (886 evrov bruto), 1. januarja 2020 na 700 evrov neto (940 bruto), od 1. januarja 2021 pa naj bi se uveljavila formula, po kateri se bo minimalna plača avtomatično usklajevala tako, da bo vedno za vsaj 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Danes bi to bilo 736 evrov. Zdaj ima okoli 70.000 zaposlenih manj kot 700 evrov neto plače.
Eno od bistveni določil predloga je tudi, da naj bi iz minimalne plače izključili vse dodatke. O tem, kdaj naj bi se to zgodilo, se še usklajujejo in bo določeno z amandmajem v drugem parlamentarnem branju zakona, ki bo v prihodnjih tednih. Ministrica za delo Ksenija Klampfer je zvišanje podprla z besedami, da je prav, da se izboljšanje gospodarskih razmer in ena višjih gospodarskih rasti pokaže tudi v plačah najnižje plačanih delavcev. Dvig minimalne plače se ji zdi razumen tudi zaradi zvišanja osnovnega minimalnega dohodka (denarne socialne pomoči) in ohranjanja razmerij oziroma stimulacije za delo in zmanjševanja pasti neaktivnosti.
Sindikati seveda podpirajo namere po izboljšanju dohodkov delavcev, delodajalci pa so po eni strani ogorčeni zaradi popolnega izostanka socialnega dialoga, zato je mogoče slišati napovedi, da bodo vlado prijavili Mednarodni organizaciji dela – seja ekonomsko-socialnega sveta je bila sklicana po tem, ko je bil zakon že v postopku – izražajo pa tudi nasprotovanje do cele vrste določil.
Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da se je od leta 2010 do danes povprečna plača zvišala za 11 odstotkov, minimalna pa za 41, produktivnost se je v istem obdobju povečala za 20 odstotkov.
Več kot 120 direktorjev podjetij je včeraj na predsednika vlada, ministre in poslance naslovilo odprto pismo, v katerem jih pozivajo, naj predlog zavrnejo. Posebno sporna se jim zdi nova definicija minimalne plače, po kateri se vsi dodatki, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost vanjo ne vštevajo. To po mnenju podpisnikov »kritično zvišuje stroške dela, ruši plačne sisteme, povzroča uravnilovko in odločanje o višini plač v gospodarstvu daje v roke državi oziroma vsakokratni politiki«.
Premier Marjan Šarec se je na pismo Združenja delodajalcev Slovenije odzval: »Zakon o minimalni plači je v proceduri in delodajalce razumem, da jim ni po volji. To smo tudi pričakovali. Verjamem, da bomo v dialogu z njimi prišli do konca. Seveda pa se vsako interesno združenje bojuje za svoje interese. V tem ne vidim nič spornega.«
Luka Mesec pa odgovarja, da je naloga vsakokratne oblasti, da določi spodnji prag dostojnega plačila, in je minimalna plača edina, ki je zakonsko regulirana. Zvišanje na 700 evrov neto pa po njegovih besedah z vidika stroškov dela ni problematičen, ker je podlaga za odmero prispevkov in izračun bruta višja, kot so neto minimalne plače.
