Zakon o spodbujanju investicij kliče po novih Magnah

Zagorje - V Eko krogu nasprotujejo predlogu zakona o spodbujanju investicij, ki ga bo odbor za gospodarstvo obravnaval danes. Ker pripravljavce zakona in vlado po njihovem očitno bolj zanimajo razlastitve kot pa spodbujanje investicij, so zasavski okoljski aktivisti v dopisu poslance pozvali, naj ne sprejmejo spornih členov.

Pri navajanju primerov iz Nemčije, Italije in Francije je vlada podrobno povzela tuje prakse. A kaj, ko se celoten tekst nanaša zgolj na primere razlastitve, se čudijo v Eko krogu, nikjer pa ni niti besede o tem, kako v teh treh državah spodbujajo investicije.

Vlada v obrazložitvi zakonskega predloga navaja, da so razlogi za njegov sprejem spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost v Sloveniji, ohraniti Slovenijo konkurenčno v primerjavi z drugimi državami in omenja nujnost preglednega, preprostega, predvidljivega in investitorju prijaznega sistema dodeljevanja spodbud. Logično bi torej bilo, da bi se zakon omejil na področje spodbud, kar pa ni res, zatrjuje v imenu Eko kroga predsednik Uroš Macerl: »Predlog zakona vsebuje tudi možnost razlastitve na podlagi ugotovljene javne koristi pospeševanja gospodarske rasti, zaposlovanja ter skladnega regionalnega razvoja.«

Ker imamo v Sloveniji že vzpostavljenih več mehanizmov za spodbujanje investicij, tako tujih kot domačih, se ravno urejanje razlastitve kaže kot glavni namen zakona.
»Ob tem ne moremo mimo dejstva, da se s predlogom zakona predlagani nov razlastitveni namen (javna korist pospeševanja gospodarske rasti, zaposlovanja in skladnega regionalnega razvoja) bistveno razlikuje od uveljavljenih,« zatrjuje Macerl. Razlastitveni nameni, ki so urejeni z zakonom o urejanju prostora, se namreč nanašajo na javne investicije, kjer je javna korist očitna. Pričujoči predlog zakona pa poskuša kot javno koristne po Macerlu prikazati tudi učinke zasebnih investicij.

»Brez razglabljanja o tem, ali je gospodarska rast nujna za našo blaginjo ali pa razlog za nevzdržno stanje, ki se kaže v okoljskih problemih in neenakosti, lahko trdimo, da so javno koristni učinki zasebnih investicij vsaj nezanesljivi - ali bodo res nastali, bo mogoče potrditi šele v prihodnosti. Takšna, zgolj potencialna (javna) korist, pa ne bi smela biti razlog za poseganje v lastninsko pravico,« so v dopisu poslancem opozorili zasavski okoljski aktivisti.

Predlog zakona sicer navaja, da se lahko nepremičnine razlastijo v skladu z zakonom o urejanju prostora, vendar predlog vsebuje tudi ureditev ugotavljanja javne koristi. To pa po Macerlu vzbuja sum, da ima vlada drugačen namen: »Ker zakon ne navaja izrecno, da se lahko spodbude dodeljujejo investicijam, ki bodo umeščene na lokacije, ki so za takšne namene že določene v občinskih prostorskih načrtih, bo Slovenija še vedno imela možnost dopuščati primere, kot je bila Magna. Povedano drugače, priče bomo izsiljevanju umeščanja na lokacije, ki niso ustrezno prostorsko načrtovane, usklajene z vidika varstva okolja, niti družbeno potrjene.« Če bo državni zbor kljub nasprotovanju potrdil zakon, Eko krog predlaga njegovo preimenovanje: iz zakona o spodbujanju investicij v zakon o razlastitvi za zasebne žepe.