Zakon zaradi različnih stališč morda v ponovno razpravo

Popoldansko bivanje v šoli bo le reorganizirano, ne pa ukinjeno, trdijo na ministrstvu.

Objavljeno
04. julij 2017 21.23
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana – Prejšnji teden se je končala javna razprava o noveli zakona o osnovni šoli. Novelo so kritizirali različni deležniki, in sicer v skrbi, da se ukinja podaljšano bivanje, da se omejuje delovanje pevskih zborov in da se preveč posega v šole v naravi. Pristojno ministrstvo zagotavlja, da novela zagotavlja boljšo organiziranost popoldanskega dela pouka.

Zveza društev pedagoških delavcev ter oddelek za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete sta prejšnji teden javnosti poslala pismo, v katerem so protestirali proti predlagani noveli. Zaradi njihove interpretacije, da ta ukinja oddelke podaljšanega bivanja za učence med prvim in petim razredom, da določa eno obvezno šolo v naravi, pri čemer ta lahko traja samo dva dneva, in da so šole dolžne organizirati le en pevski zbor, so zahtevali celo umik iz obravnave. Opozorili so tudi na problem uvedbe tujega jezika, katere posledica je manj izbirnih predmetov v šoli.

S pomislekom so se strinjali v sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, kjer se, namesto da bi izbirni jezikovni predmet spremenili v obveznost, zavzemajo za prenovo normativov, s katero bi več učencem omogočili učenje jezika. Najbolj jih skrbi, da bi zaradi prenove razširjenega programa delo izgubljali učitelji.

Na ministrstvu za izobraževanje očitke zavračajo. Zaradi dolgoletnih težav s pripravo šolskih urnikov so se lani odločili, da bodo popoldansko bivanje v šoli reorganizirali. Tako zanikajo, da bi ga ukinjali; spreminja se samo njegovo poimenovanje, časovno pa se celo podaljšuje za 20 minut in ne ogroža zaposlitev učiteljev. Prav tako v predlogu utemeljujejo obstoj pevskih zborov, poudarjajo njihov poseben status in določajo, da mora šola imeti najmanj enega, a jih lahko imajo tudi več.

Prizadevajo si tudi za poenotenje organizacije šol v naravi, saj je ta od šole do šole različna. Njihov cilj je vsakemu otroku omogočiti pravico do ene državno financirane šole v naravi ter s tem poskrbeti, da šola ne bi potencirala družbene neenakosti. Do zdaj pravno ni bilo določeno, da država v okviru javne službe to sploh organizira. O minimalnem pragu dveh dni bodo sicer še razpravljali. Če bo treba, bodo novelo spet dali v javno razpravo, v nasprotnem primeru jo bodo posredovali v medresorsko usklajevanje.