V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokus predlagajo zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale. Ljubljanski župan Zoran Janković poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.

EP: komunistični režim v Sloveniji usmrtil več deset tisoč ljudi

Predlagatelji zakona s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi, SLS, Fokus) bi za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglasili 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen.

Odbor Evropskega parlamenta napoveduje predlog resolucije o žrtvah komunizma

V obrazložitvi tokratnega predloga so navedli, da so žrtve drugih totalitarnih sistemov v slovenskem in evropskem prostoru že deležne uradnega spomina in obeleževanja, medtem ko spomin na žrtve komunizma še ni navzoč v javni zavesti.

Zoran Janković meni, da so Žale namenjene Ljubljančanom. FOTO: Blaž Samec

Po predlogu bi se posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena. Obenem predlagajo, da se iz zakona o vojnih grobiščih črta člen, ki določa, da se na območju Spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica.

Prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isto lokacijo pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč.

Pokopališče namenjeno Ljubljančanom

Po Jankovićevih besedah je bil tak predlog poslancev, ki oblikujejo novo vlado, pričakovan. Pojasnil je, da so v Ljubljani v prenovo oz. dograditev Žal vložili približno 30 milijonov evrov, pokopališče pa je namenjeno prebivalcem Ljubljane. Za ukrepanje glede zakonskega predloga je po njegovih besedah prezgodaj, zato bodo počakali. Toda če je to največji problem države oz. državnega zbora, potem ni veliko problemov pri vodenju države, je ocenil na današnji novinarski konferenci.

26. april, dan spomina na žrtve komunizma?

Tudi glede predlagane razglasitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je poudaril, da gre za ideološke teme. »Dejstvo je, da so bili Titovi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, tisti, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem, nacizem,« je dejal. Po njegovih besedah so se v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije že opravičili za nasilje, ki je bilo storjeno. Vztraja pa, da ne moremo enačiti domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, s partizani.

Odgovornih ni več med živimi

V predlogu zakona je tudi sprememba sestave komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, po kateri bi strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobišč. »Ker oseb, ki bi morale odgovarjati za nezastarljiva kazniva dejanja (vojno hudodelstvo, genocid), ni več med živimi, se mora komisija osredotočiti na varovanje predmetov, ki jih hrani Muzej sodobne zgodovine, in iskanje informacij o prikritih vojnih grobiščih z drugimi metodami,« so pojasnili v obrazložitvi.

Janez Cigler Kralj je prvopodpisani predlagatelj zakona. FOTO: Blaž Samec

S predlogom podrobneje opredeljujejo tudi začetek kazenskega postopka ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev ter postopke zavarovanja dokazov. Na novo bi določili obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Predlog določa obvezno trajno hrambo vzorcev, pa tudi obveznost zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev ter raziskav. Dopušča se tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.

Da ne bi ponavljali napak naših prednikov

Predlog predvideva tudi, da pristojna upravna enota v šestih mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti izda mrliške liste za vse žrtve, za katere še niso bili izdani. Če ni drugih dokazov, se kot letnica smrti vpiše leto 1945, kot vzrok pa uboj.

S predlaganim zakonom bi poslanci spremenili in dopolnili določbe zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter zakona o vojnih grobiščih, pri čemer predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku.