Zalezovanje med prijatelji
Avstrija zahteva podrobnejša pojasnila od Nemčije zaradi dejavnosti njenih vohunov.
Odpri galerijo
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen (levo) in kancler Sebastian Kurz sta ostro obsodila vohunjenje med prijatelji. FOTO: AFP
V severni sosedi je povzročila razburjenje in ostre odzive objava seznama približno 2000 tujih veleposlaništev, mednarodnih organizacij, avstrijskih ministrstev, domačih podjetij, profesorjev in novinarjev, ki jim je v letih 1999–2006 prisluškovala tajna služba BND iz »prijateljske« sosede Nemčije.
To, da so Nemci prisluškovali Avstrijcem, »ni za nas nič novega«, je danes za avstrijski nacionalni radio ORF izjavil vodja zveznega urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu BVT Peter Gridling. To je njim in svetu že pred petimi leti razkril zdaj v Moskvi živeč ameriški žvižgač Edward Snowden, ki je razkril podatke o »lovkah« ameriške obveščevalne službe NSA in njenih evropskih partneric. Po Gridlingovih besedah je bila za Avstrijo novica seznam tistih, ki jim je BND prisluškovala. Tega so novinarji dnevnika Standard in revije Profil dobili iz nemških virov in ga konec minulega tedna objavili.
Na njem se je znašlo več kot ducat tujih diplomatskih predstavništev na Dunaju, ne le »pričakovanih«, kakor so veleposlaništva Iraka, Irana, Rusije, Ukrajine ali Severne Koreje. Nemški obveščevalci so bedeli tudi nad tem, kar so po telefonih, faksih ali elektronski pošti sporočali diplomati iz zavezniških držav: od ZDA, Avstralije, Izraela in Japonske do evropskih partneric Francije, Grčije, Poljske in Švedske. BND je prav tako vohunila za predstavniki mednarodnih organizacij s sedežem na Dunaju, kakor so mednarodna agencija za atomsko energijo IAEA, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Organizacija držav izvoznic Nafte (Opec) in Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (Unido).
Največ razburjenja je izzvala novica, da so bili tarča nemškega prisluškovanja tudi avstrijska ministrstva (finančno, gospodarsko in obrambno), sam kanclerjev urad, nacionalna banka, gospodarska zbornica, univerzitetni profesorji in celo novičarska agencija APA. Ker so se na seznamu znašla tudi avstrijska podjetja (denimo Steyr in Swarowski), finančne ustanove (banka Raiffeisen) in predstavništva tujih družb (Ericsson), so se v avstrijskih medijih pojavile domneve, da so se nemški vohuni ukvarjali tudi z v njihovi domovini že takrat prepovedano industrijsko špijonažo.
Ko je leta 2015 zaradi Snowdnovega razkritja prišlo na dan tudi to, da Nemci niso prisluškovali le iranskemu veleposlaništvu na Dunaju, temveč tudi avstrijskemu notranjemu ministrstvu, je bil odziv Avstrije dokaj umirjen. Tedanji predsednik vlade Werner Faymann, ki je prišel iz socialdemokratske stranke, je razlagal, kako se je osebno odločil, da bo živel tako, da se mu ne bo treba bati, če mu bo kdo prisluškoval. Odločnejša je bila tedanja notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner iz zdaj vladajoče ljudske stranke, ki je zahtevala od Nemčije pojasnila in začela preiskavo. To je dunajsko tožilstvo pred kratkim ustavilo, a jo utegne zaradi novih razkritij spet odpreti, je za Standard povedala njihova tiskovna predstavnica Nina Bussek.
Ko so se leta 2014 v avstrijski vladi pojavila sumničenja o nemškem vohunjenju, preiskave ni bilo mogoče uspešno izpeljati, »ker Nemčija ni hotela sodelovati«, je povedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je bil takrat zunanji minister. Zdaj pričakuje od nemških oblasti, da bodo pojasnile nove obtožbe, je Kurz povedal na tiskovni konferenci, ki sta jo pripravila s predsednikom Alexandrom Van der Bellnom.
Slednji ni hotel govoriti o tem, ali bo Dunaj diplomatsko ukrepal proti Berlinu, ker da je to odvisno od odgovora iz Nemčije. Vsekakor Avstrija zahteva celovito informacijo, zlasti jih zanima, ali se je ta nemška dejavnost po letu 2006 zares končala. »Vohunjenje za prijateljskimi državami ni zgolj neobičajno in nezaželeno, temveč tudi nesprejemljivo,« je dejal avstrijski predsednik.
Po prvih informacijah bo tokrat večja odzivnost v Berlinu, kjer so se že brez tega mednarodnega škandala znašli pred resno vladno krizo. »Parlamentarni odbor za nadzor nad tajnimi službami bo proučil, ali so te obtožbe nove ali zgolj del zgodbe, ki je bila razkrita leta 2015,« je povedal predsednik tega odbora Armin Schuster. Odbor bo sporočil prve ugotovitve do konca tega tedna, je napovedal poslanec bundestaga, ki prihaja iz vladajoče krščanskodemokratske stranke kanclerke Angele Merkel. Ta je pred štirimi leti izrazila podobno ogorčenje, kakor ga je zdaj Van der Bellen, da »vohunjenje med prijatelji ni sprejemljivo«, ko je prišlo v javnost, da je ameriška NSA prisluškovala njenemu mobilnemu telefonu. Pozneje se je pokazalo, da je Američanom pri »vohunjenju med prijatelji« pomagala nemška BND, zaradi česar so v Nemčiji sprejeli zakon, ki njihovim vohunom prepoveduje tovrstno početje.
To, da so Nemci prisluškovali Avstrijcem, »ni za nas nič novega«, je danes za avstrijski nacionalni radio ORF izjavil vodja zveznega urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu BVT Peter Gridling. To je njim in svetu že pred petimi leti razkril zdaj v Moskvi živeč ameriški žvižgač Edward Snowden, ki je razkril podatke o »lovkah« ameriške obveščevalne službe NSA in njenih evropskih partneric. Po Gridlingovih besedah je bila za Avstrijo novica seznam tistih, ki jim je BND prisluškovala. Tega so novinarji dnevnika Standard in revije Profil dobili iz nemških virov in ga konec minulega tedna objavili.
Ozvočeni kancler
Na njem se je znašlo več kot ducat tujih diplomatskih predstavništev na Dunaju, ne le »pričakovanih«, kakor so veleposlaništva Iraka, Irana, Rusije, Ukrajine ali Severne Koreje. Nemški obveščevalci so bedeli tudi nad tem, kar so po telefonih, faksih ali elektronski pošti sporočali diplomati iz zavezniških držav: od ZDA, Avstralije, Izraela in Japonske do evropskih partneric Francije, Grčije, Poljske in Švedske. BND je prav tako vohunila za predstavniki mednarodnih organizacij s sedežem na Dunaju, kakor so mednarodna agencija za atomsko energijo IAEA, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Organizacija držav izvoznic Nafte (Opec) in Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (Unido).
Največ razburjenja je izzvala novica, da so bili tarča nemškega prisluškovanja tudi avstrijska ministrstva (finančno, gospodarsko in obrambno), sam kanclerjev urad, nacionalna banka, gospodarska zbornica, univerzitetni profesorji in celo novičarska agencija APA. Ker so se na seznamu znašla tudi avstrijska podjetja (denimo Steyr in Swarowski), finančne ustanove (banka Raiffeisen) in predstavništva tujih družb (Ericsson), so se v avstrijskih medijih pojavile domneve, da so se nemški vohuni ukvarjali tudi z v njihovi domovini že takrat prepovedano industrijsko špijonažo.
Ko je leta 2015 zaradi Snowdnovega razkritja prišlo na dan tudi to, da Nemci niso prisluškovali le iranskemu veleposlaništvu na Dunaju, temveč tudi avstrijskemu notranjemu ministrstvu, je bil odziv Avstrije dokaj umirjen. Tedanji predsednik vlade Werner Faymann, ki je prišel iz socialdemokratske stranke, je razlagal, kako se je osebno odločil, da bo živel tako, da se mu ne bo treba bati, če mu bo kdo prisluškoval. Odločnejša je bila tedanja notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner iz zdaj vladajoče ljudske stranke, ki je zahtevala od Nemčije pojasnila in začela preiskavo. To je dunajsko tožilstvo pred kratkim ustavilo, a jo utegne zaradi novih razkritij spet odpreti, je za Standard povedala njihova tiskovna predstavnica Nina Bussek.
Ko so se leta 2014 v avstrijski vladi pojavila sumničenja o nemškem vohunjenju, preiskave ni bilo mogoče uspešno izpeljati, »ker Nemčija ni hotela sodelovati«, je povedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je bil takrat zunanji minister. Zdaj pričakuje od nemških oblasti, da bodo pojasnile nove obtožbe, je Kurz povedal na tiskovni konferenci, ki sta jo pripravila s predsednikom Alexandrom Van der Bellnom.
Neobičajno vohunjenje
Slednji ni hotel govoriti o tem, ali bo Dunaj diplomatsko ukrepal proti Berlinu, ker da je to odvisno od odgovora iz Nemčije. Vsekakor Avstrija zahteva celovito informacijo, zlasti jih zanima, ali se je ta nemška dejavnost po letu 2006 zares končala. »Vohunjenje za prijateljskimi državami ni zgolj neobičajno in nezaželeno, temveč tudi nesprejemljivo,« je dejal avstrijski predsednik.
Po prvih informacijah bo tokrat večja odzivnost v Berlinu, kjer so se že brez tega mednarodnega škandala znašli pred resno vladno krizo. »Parlamentarni odbor za nadzor nad tajnimi službami bo proučil, ali so te obtožbe nove ali zgolj del zgodbe, ki je bila razkrita leta 2015,« je povedal predsednik tega odbora Armin Schuster. Odbor bo sporočil prve ugotovitve do konca tega tedna, je napovedal poslanec bundestaga, ki prihaja iz vladajoče krščanskodemokratske stranke kanclerke Angele Merkel. Ta je pred štirimi leti izrazila podobno ogorčenje, kakor ga je zdaj Van der Bellen, da »vohunjenje med prijatelji ni sprejemljivo«, ko je prišlo v javnost, da je ameriška NSA prisluškovala njenemu mobilnemu telefonu. Pozneje se je pokazalo, da je Američanom pri »vohunjenju med prijatelji« pomagala nemška BND, zaradi česar so v Nemčiji sprejeli zakon, ki njihovim vohunom prepoveduje tovrstno početje.
