Zamočilo ministrstvo, ne Bistrica ob Sotli

Celje – Sodišče je v sporu med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in občino Bistrica ob Sotli razsodilo v prid občini, ki ji ni treba vrniti 350.000 evrov evropskih sredstev, ki so jih porabili za obnovo cest Svetega Križa. Ali se bo MGRT na sodbo pritožil, bo znano v ponedeljek.

MGRT je občini očital, da niso zadostili pogoju iz razpisa o višini vrednosti projekta, ki bi morala znašati najmanj 600.000 evrov, da je bilo obnovljenega manj, kot je bilo v projektu, da ni bilo ustrezne dokumentacije in da so bila v nadzoru potrjena dela, ki niso bila opravljena, občina pa jih je plačala. Občina in župan Franjo Debelak sta vztrajno ponavljala, da očitki ne držijo, in po štirih letih, odkar je cesta obnovljena, so dokazali svoj prav.

Sodnica celjskega okrožnega sodišča Vlasta Pepelnjak Plut je v celoti pritrdila občini, kar je bilo po pričanju izvedenca Martina Ivana Lipičnika pričakovano. Ta je namreč ugotovil, »da so bila dela opravljena v skladu z določili stroke in obsegu, ki je bil določen z medsebojno pogodbo o izvedbi del«. Dolžino obnovljenih cest je izmeril na terenu z napravo, ki se za ta namen uporablja. Arhitekt Marko Korošec, ki je po naročilu skrbnice pogodbe Silve Podlesnik odšel opravit nadzor na teren, je dolžino obnovljenih cest meril kar s števcem v avtu. Da to res ni najprimernejši način, je v sodbi opozorila tudi sodnica.

Neverodostojne izjave uradnikov vladne službe

Sodnica je ugotovila, da izjave Korošca in Nevenke Podgornik Lebar iz Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), ki sta opravljala kontrolo kot upravna organa, »niso bile prepričljive niti verodostojne, saj niso bile izkazane oziroma potrjene z ustreznimi dokazili oziroma niso bile v skladu s predpisano zakonodajo, na katero sta se sklicevala«. Občina je dokazala, da za tak projekt posebna dokumentacija sploh ni potrebna, tako ali tako pa so jo imeli. Projekt je bil sprva res ocenjen na več kot 600.000 evrov, ko pa so cene gradbenih del padle, so morali, glede na zakonodajo, izbrati najcenejšega ponudnika.

Glede na to, da je skrbnica pogodbe na sodišču sama povedala, da ni ugotovila nepravilnosti v takem obsegu, da bi bilo treba pogodbo prekiniti, in da so potrdili zahtevek občine po izplačilu odobrenih sredstev, je vprašanje, zakaj se je MGRT sploh odločil za tožbo. Z MGRT odgovarjajo, da so jo bili dolžni vložiti »na podlagi končnega poročila o opravljeni kontroli na kraju samem, ki ga je izdal organ upravljanja (SVRK)«. SVRK se bo do ponedeljka odločil, ali se bodo na sodbo pritožili.

Medtem je župan Debelak, ki je pred časom omenjal, da je za vsem skupaj samo politika, presrečen: »Zame osebno in za občino sodba pomeni popolno zmago. Sodišče ugotavlja to, kar smo ves čas dokazovali tudi kontrolorjem MGRT. Izvajanje meritev z nečim, kar ni merilno sredstvo, pa je pravzaprav goljufija. Občina je ravnala gospodarno, prav in dobro. Kaj takšna sodba pomeni za državne uradnike, pa je drugo vprašanje.«