Zanima jih ekonomsko oživljanje Kranja

Aleksander Pavšlar, predsednik KS Center in član skupine za oživitev mestnega jedra, si želi v mestu več podjetnikov.

Objavljeno
09. maj 2014 21.39
Aleksander Pavšlar
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Kranj – Najbolj pereča problema v starem Kranju sta neurejena mestna tržnica in več kot 30 praznih poslovnih prostorov v zasebni lasti. Pred dobrim letom je bila vzpostavljena devetčlanska delovna skupina za oživitev starega mestnega jedra, na začetku letošnjega leta je bila Petra Polak z urada za družbene dejavnosti imenovana za koordinatorko za mestno jedro. O razmerah smo se pogovarjali s predsednikom KS Center, doktorjem prava Aleksandrom Pavšlarjem, tudi članom skupine za oživitev mestnega jedra.

Delovna skupina je predlagala več ukrepov za oživljanje mestnega jedra, med drugim mestni časopis in razpis, s katerim bi spodbudili male obrtnike in podjetnike. Toda mestni svet predlogov ni podprl.

Z mestnim časopisom, za katerega bi občina zagotovila 15.000 evrov, bi promovirali ponudbo mestnega jedra, vendar ne v smislu cenenih oglasov in diskontov, ampak predstavitvenih vsebin. V njem bi razložili, kakšna je ponudba v Kranju, saj si mnogi oglaševanja ne morejo privoščiti. Zagotovo pa to ne bi bilo promoviranje politikov v predvolilnem obdobju, česar so se ustrašili nekateri. Da, in tudi razpis, prek katerega bi malim obrtnikom in podjetnikom razdelili 20.000 evrov, je bil zavrnjen, češ da je pred tem treba spisati elaborat in natančneje določiti merila, kdo bi bil upravičen do sredstev. Če želimo privabiti nove poslovne subjekte in pomagati tistim, ki še vztrajajo, jim je treba priti naproti z neko ekonomsko spodbudo. Razmišljali smo o delnem subvencioniranju najemnin ali o subvencioniranju stroškov delovne sile. Politiki radi govorijo o tem, kako bi pomagali mestnemu jedru, ko pa je treba preiti k dejanjem, se vse ustavi.

Koordinatorka zdaj pregleduje prazne prostore, vzpostavlja stike z lastniki in se poskuša dogovoriti z večjimi trgovskimi verigami za vzpostavitev njihovih trgovin v mestnem jedru ...

Da, in ko bomo dobili te podatke, bomo imeli bolj realen vpogled. Imeti moramo raznovrstno in hkrati funkcionalno ponudbo, kajti vse dejavnosti niso primerne za mestno središče. Po doslej znanih podatkih je v mestnem jedru, to je od Jahačevega prehoda do Pungerta, okoli 70 poslovnih prostorov, od teh jih je več kot 30 praznih.

Prazni pa niso le zasebni prostori.

Občina ima v starem Kranju na najboljših lokacijah le dve nepremičnini: Kranjsko hišo, v kateri je zavod za turizem, in nekdanji hotel Evropa, kjer je le en prazen prostor. Že precej let pa je prazen objekt, v katerem je bila gradbena šola, v njej pa naj bi uredili glasbeno šolo.

Kakšne so najemnine v mestu? So te previsoke in odbijajo prišleke? Po nekaterih podatkih mesečna najemnina znaša 15 evrov za kvadratni meter.

Ne, najemnine niso visoke, danes dobite poslovni prostor v pritličju z vhodom z ulice na najboljši lokaciji že za sedem ali osem evrov za kvadratni meter na mesec. Eden večjih poslovnih prostorov se je pred kratkim oddajal za en evro za kvadratni meter, a ni bilo interesa za najem. Najemnine so nekajkrat nižje kot v nakupovalnih središčih. Je pa res, da če ni prometa, je vsaka najemnina previsoka. Še bolj kot najemnina je pereče vprašanje stroška delovne sile, kajti ta je večji od najemnine. Da imaš trgovino odprto vsak dan od jutra do večera, potrebuješ najmanj dva zaposlena.

Koliko ljudi živi v starem mestnem jedru in koliko podjetij je v njem?

Zdaj nas je od 950 do 1000, še v 50. letih je tu živelo 5000 ljudi. Ljudi je premalo, da bi s svojo kupno močjo podpirali poslovne subjekte, ki so v mestnem jedru. Zato moramo razmišljati širše in nagovarjati vse Kranjčane in širše zaledje Kranja, da pridejo v središče. Nas zanima ekonomsko oživljanje mesta in to je tisto, kar šteje. Ne vem pa, koliko je poslovnih subjektov v jedru in koliko zaposlenih dela tu.

Po večletni obnovi trgov in ulic je bilo načrtovano, da se mestno jedro zapre za promet, toda kmalu so bile na tlakovcih zarisane črte in parkiranje ob komaj posajenih drevesih (med njimi so največ polemik izzvale japonske češnje na Trubarjevem trgu) je bilo spet dovoljeno.

Prometna ureditev deluje zdaj bolje kot pred štirimi leti, saj je vozilom omogočena dostava za 30 minut med delavnikom. Mesto je postalo bolj dostopno. Nekoliko nam je v mestnem jedru uspelo ohraniti parkirna mesta, kot so bila pred obnovo. Izgubljenih je bilo 24 parkirnih mest na ploščadi pri Prešernovemu gledališču, malo manj jih je tudi na Trubarjevem trgu. Končna bilanca je negativna. Res, takoj na začetku obnove je grozilo, da bomo ostali brez vseh parkirnih mest, ne da bi bile zagotovljene nadomestne kapacitete. Po strokovni oceni za potrebe mestnega jedra manjka 200 parkirnih mest. Razmišlja se o širitvi sedanjega parkirišča ob Likozarjevi ulici. Težave so tudi z intervencijskimi potmi. Letno gledališče Khislstein in glasbena šola na Trubarjevem trgu sta težko dostopna in zato bo tam treba ukiniti nekaj parkirnih mest, sredi Poštne ulice bo treba odstraniti lipovec.

Kaj pa je z mestno tržnico?

Potem ko je lani zaradi predloga, da bi jo selili nekaj sto metrov proč na Glavni trg, nastala celo civilna pobuda, je obveljalo, da ostane na istem mestu ob cerkvi. Delovna skupina je podala predlog, da se odpre prehod na Glavni trg in se torej do nje ne dostopa le s Tavčarjeve ulice. Poleg tega je nujno, da se uredijo javna stranišča in brezplačne stojnice za branjevce.

Vam je Ljubljana všeč?

Iskreno povedano … ne. Kot stanovalec mestnega jedra gledam drugače kot drugi. Vidim hude probleme, ki jih imajo prebivalci. Nekomu, ki gre zgolj na sprehod po Stari Ljubljani, se morda zdi vse lepo urejeno, jaz pa zaznavam tudi neprijetne strani, ki ljudi odvračajo od življenja in poslovanja v mestu. Brez komercialnih dejavnosti in stanovalcev pa mestna jedra nimajo možnosti obstanka, saj bo proračunskega denarja za poganjanje javnih vsebin vse manj. V mesto bo treba pritegniti zasebne investitorje.