Predsednica Pirc Musar okrcala poslance: čas ste imeli od 10. novembra

Poslanci bodo danes ob zaključku zadnje redne seje aktualnega sklica državnega zbora odločali o več pomembnih imenovanjih. Vtis je, da imajo kandidat za guvernerja in dva kandidata za ustavna sodnika zagotovljeno podporo, večje vprašanje pa je, ali bomo po dobrem letu od poteka mandata Petra Svetine dobili novo varuhinjo človekovih pravic. Postopkovni manevri so potrebni tudi za tretje mesto na ustavnem sodišču.

Od januarja lani, ko se je s čela Banke Slovenije poslovil Boštjan Vasle, ustanovo vodi viceguverner Primož Dolenc. Kot kaže, bo danes dobil »polna pooblastila«, poslanske skupine so predsednici republike Nataši Pirc Musar zagotovile, da ima dovolj veliko podporo za guvernerja. S tem se bo zaključila že več kot eno leto trajajoča saga merjenja moči – decembra 2024 predsedničin kandidat Anton Rop ni dobil potrebnih 46 glasov, potem je Nataša Pirc Musar dala v razpravo še šest imen, a je največja vladna stranka vztrajala pri tem, da je najbolj primerna za ta položaj državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, do katere pa je imela predsednica zadržke. Na oktobra ponovljen razpis se Saša Jazbec ni prijavila, Primož Dolenc, ki se je sicer za guvernerski položaj potegoval že leta 2018, pa naj bi bil sprejemljiv za večino v državnem zboru.

Predsednica okrcala poslance

S poslansko večino naj ne bi imela težav niti dva kandidata za ustavna sodnika – Tamara Kek, ki deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, in Marko Starman, ki deluje na področju varstva narave, okolja in prostora, naj bi nadomestila Mateja Accetta in Klemna Jakliča. Devetletni mandat jima poteče 26. marca, 24. aprila pa mandat poteče še Rajku Knezu. Na njegovo mesto je predsednica predlagala Cirila Keršmanca, višjega sodnika, ki na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi specializirani in kazenski oddelek. Vsem trem, Tamari Kek, Marku Starmanu in Cirilu Keršmancu, je prejšnji ponedeljek zeleno luč prižgala tudi mandatno-volilna komisija državnega zbora. A se je konec tedna zapletlo, ko sta koalicijski SD in Levica Keršmancu odrekla podporo zaradi njegovih domnevno konservativnih stališč.

Sporna naj bi bila, med drugim, njegova stališča do pravice do splava, pravice do prostovoljnega končanja življenja in pregona sovražnega govora. Čeprav je Keršmanc kasneje to pisno izrecno zavrnil in zatrdil, da podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, da vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsoja, kot razpravni kazenski sodnik pa stoji na stališču, da je sovražni govor kaznivo dejanje, pa tudi s predsedničinega urada so poudarili, da sama nikoli ne bi predlagala kandidata, ki ne podpira ustavnih pravic, sta manjši vladni stranki vztrajali pri svojih pomislekih. Nataša Pirc Musar je zaplet komentirala z besedami, da se je odločala odgovorno in zato obžaluje takšen odnos do kandidatov. Ravnanje poslancev je okrcala z besedami, da je nenavadno, da so predstavniki nekaterih poslanskih skupin s kandidatom opravili pogovor šele po tem, ko so njegovo imenovanje podprli oziroma mu niso nasprotovali na seji mandatno-volilne komisije in spomnila, da so imeli čas od 10. novembra.

Varuhinjo bi morala podpreti tudi NSi

Kandidaturo Cirila Keršmanca, ki se je sicer izpostavil kot zagovornik sodniškega tehtanja dokaznih standardov pri sprejemanju Šutarjevega zakona, je umaknila in za tretje mesto na ustavnem sodišču predlagala Barbaro Kresal, ki velja za strokovnjakinjo s področja delovnega prava in socialne varnosti. Zaradi te menjave se bo morala mandatno-volilna komisija sestati na nujni seji pred plenarnim zasedanjem parlamenta, da bo zadoščeno proceduralnim zahtevam. Barbara Kresal je bila sicer prvotna predsedničina izbira, a v prvi fazi ni kazalo, da bi jo dovolj poslanskih skupin ocenilo pozitivno, zdaj pa naj bi bila sprejemljiva za vse tri koalicijske stranke.

Še višja ovira kot kandidate za guvernerja in ustavne sodnike, ki potrebujejo 46 glasov, čaka kandidatko za varuhinjo za človekovih pravic Simono Drenik Bavdek, ki mora prepričati 60 poslancev. Simona Drenik Bavdek, doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno in mednarodno pravo, je tretje ime, ki ga je izbrala predsednica. Trenutno je pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic, na funkcijo pa jo je predsednici republike predlagal Ernest Petrič, podporo sta med drugimi podali Alenka Šelih in Vlasta Nussdorfer. Za dvotretjinsko večino bodo morali glasove prispevati tudi predstavniki NSi, drža SDS pa ostaja, da se o kadrovanju do konca mandata ne bodo pogovarjali, ker je »skrajno nehigienično«, da se z imenovanji hiti v predvolilnem času.