Zapora Koroške ceste je obremenila Lent

Maribor – Poskusno zaprtje Koroške ceste, glavne prometne žile skozi središče Maribora, je med meščani in strokovno javnostjo sprožilo mešane odzive. Vozniki medtem iščejo alternativne poti, promet čez Lent se je, denimo, povečal za skoraj 40 odstotkov.

Meritve so pokazale, da se je 9. septembra čez Lent zapeljalo 8881 vozil, kar je 3500 več kot na primerljiv junijski delovni dan, med prometno konico je prirast znašal 160 vozil na uro, so sporočili z občine. Na Maistrovi ulici je bila slika podobna, v 24 urah so zabeležili za 20 odstotkov več vozil oziroma 115 več na uro v prometni konici. Se je pa promet precej zmanjšal na Starem mostu, s 16.342 na 11.220 vozil, kar je razumljivo, saj je Koroška cesta glavna povezava do mostu z zahodne smeri.

Skopa pojasnila z občine

Začasna zapora Koroške ceste bo veljala do 27. septembra, vendar je zlasti v večernih urah, ko nad prometom na obeh koncih ne bdijo mestni redarji, številni vozniki ne upoštevajo. Na občini pojasnjujejo, da ponoči spoštovanje prometne ureditve in signalizacije preverjajo brez fizične prisotnosti redarjev. S čim konkretno, niso zapisali.

Tudi ostala občinska pojasnila po prvem tednu novega prometnega režima so bolj skopa. Promet poteka skladno s pričakovanji, pravijo, realna slika bo znana konec septembra. Zdaj namreč še poteka prerazporejanje prometa, kot ga je napovedal Marjan Lep z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, sporočajo z občine.

»V prvih dveh dnevih merjenj smo opazili še precejšnja nihanja v preusmeritvah voznikov na alternativne poti, tako da bomo lahko o trajnih spremembah sklepali šele po daljšem obdobju,« pravi Lep. Po njegovih besedah so zabeležili upad števila vozil po enosmernem delu Koroške ceste s 4400 na 3000, se je pa po tem delu ceste zvišala povprečna hitrost.

Samo Peter Medved, direktor podjetja Lineal, ki se ukvarja s pripravo projektne dokumentacije na področju prometa, strokovnih podlag za zapiranje Koroške ceste ne vidi: »Manjka predvsem celovita prometna študija, model, ki bi pokazal okoljske in ekonomske učinke, in šele na osnovi takšne študije bi lahko sprejemali ustrezne odločitve.« Način, na katerega se je občina lotila (poskusnega) zaprtja ceste, je za Medveda nesmotrn, ker se težave prenašajo z ene ceste na drugo, ne da bi voznikom ponudili ustrezne alternative in rešitve. Maribor po njegovih besedah tudi nima odgovora, kaj storiti s prometom na Starem mostu; vse poteka kot akcija brez ustreznih priprav.

Po njegovem prepričanju je enosmernost Koroške ceste med Prežihovo in Strossmayerjevo ulico ustrezna in se je pokazala kot smotrna, zapiranje Koroške med Glavnim trgom in tržnico pa ni koristno. Predlaga časovno omejeno zaprtje, ko bi cesto odprli le med prometno konico, medtem ko bi smeli taksiji in avtobusi v obe smeri voziti brez omejitev. Za to, da bi bila Koroška cesta, ki nujno potrebuje celostno arhitekturno ureditev pohodnih in voznih površin, odprta ob sobotah in nedeljah ter ob večerih, pa ni nobene potrebe.

Najstarejša mariborska ulica

»Koroška je najstarejša ulica v Mariboru z bogato zgodovino. Tu so najstarejše hiše v mestu in do zdaj je bila desetletja prepuščena le eni funkciji, tranzitni poti za avtomobile, kar je za tako dragocen prostor, milo rečeno, neodgovorno,« je prepričan arhitekt Robert Veselko, ki je sodeloval pri projektu Živo mesto. Tega je podprla Fundacija Roberta Boscha pod okriljem projekta Actors of urban change (Akterji urbane spremembe), ki je potekal v desetih evropskih mestih.

V Mariboru so izvedli delavnice in opravili pogovore s stanovalci, tudi poskusno enodnevno zaprtje Koroške ceste med Festivalom Lent se je po njegovem prepričanju dobro obneslo. »Sprememb ne moremo pričakovati čez noč. Ne poznam primera, kjer bi z ukinitvijo prometa v nekem starohistoričnem mestnem središču stvari poslabšali. Ponavadi cona za pešce in umiritev prometa pripomoreta k izboljšanju prostora.«