Zaposleni v Cerozu dobili le pol plače

Zasavski Ceroz se utaplja v smeteh, izgubah in dolgovih, izvršbe letijo, neplačanih zahtevkov za več kot pol milijona, podražitev sledi.

Objavljeno
25. februar 2019 19.20
Posodobljeno
25. februar 2019 19.20
Hrastnik – Zasavski Regijski center za ravnanje z odpadki (Ceroz) je ta teden od Telekoma prejel izvršbo za 221.000 evrov, dobavitelj zaradi neporavnanih preteklih obveznosti na Unično do nadaljnjega ne vozi kisline za čistilno napravo, zaposleni so z enodnevno zamudo dobili le pol januarske plače, neporavnanih računov je že za celoten fascikel, samo od prevoznikov RDF se je neuradno nabralo za 600.000 evrov zahtevkov …

»Že samo eden od njih bi lahko zablokiral poslovanje Ceroza,« pravi naš vir, medtem ko je direktor Ceroza Jože Velikonja za Delo potrdil večino informacij, ki so do zdaj veljale za neuradne, tudi o tem, da so bili dosedanji podatki o življenjski dobi deponije komunalnih odpadkov treh zasavskih občin, Radeč in Litije, in o tem, koliko je na njej še prostora, v resnici hudo zavajanje.

image
V času Vilija Petriča, prejšnjega direktorja Ceroza, so slabo računali. Foto Polona Malovrh


Po uradnih informacijah Ceroza iz časa, ko ga je vodil še Vili Petrič, predhodnik Jožeta Velikonje, bi občine ustanoviteljice odpadke na Unično lahko vozile še vse do leta 2045; zanje naj bi bilo na voljo še 250.000 kubičnih metrov odlagalnih površin. Velikonja nam je zaupal, da »podatki, ki jih je zbral«, kažejo drugačno, katastrofalno sliko: življenjska doba se bo Uničnemu najverjetneje iztekla že čez desetletje, prostora za odlaganje pa je le še 64.000 kubičnih metrov. In še tretje »odkritje«: cene za ravnanje z odpadki se po podatkih, ki so jih Cerozu posredovala komunalnih podjetja, razlikujejo tudi do dvakrat. Najvišjo – 1,5 evra na občana – plačujejo v Trbovljah, najnižjo – 0,83 evra na občana – v Radečah. »Določanje cen ni v pristojnosti Ceroza, mi odpadke le tehtamo,« pojasnjuje Velikonja. To pomeni, da bodo morale občine pomesti vsaka pred svojim pragom, da razčistijo ta »nenormalna odstopanja«. Občane bo pojasnilo najbrž zelo zanimalo.

Življenjska doba se bo Uničnemu najverjetneje iztekla že čez desetletje.
Cene za ravnanje z odpadki se razlikujejo tudi do dvakrat.
Najvišjo ceno, 1,5 evra na občana, plačujejo v Trbovljah, najnižjo ceno, 0,83 evra na občana, v Radečah.


Zaposleni že čutijo posledice, ljudje jih še bodo


image
Direktor Ceroza Jože Velikonja je priznal, da podatki kažejo katastrofalno sliko. Foto


Uničnega, zagotavlja Velikonja, niso zasule smeti iz goriške regije, ki jih v Zasavje vozijo od leta 2016 – povprečno okoli 12.000 ton na leto, od tega jih gre na odlagališče 35 odstotkov. A neuradno naj bi bilo med goriškimi odpadki kar 60 odstotkov RDF. Ker Ceroz nima likvidnostnega denarja za njihov odvoz, je z njimi zatrpan skoraj ves prostor okoli poslovne stavbe. »Niti lopate ne moremo več sprejeti,« pravi Velikonja in dodaja, da se Ceroz v tem položaju ne bi znašel, če bi v preteklosti ravnanje z odpadki podražili za samo 20 do 30 centov na občana: »Očitno so po koncu poskusnega obratovanja povsem napačno presodili stroške.« Posledice na lastni koži že čuti 37 zaposlenih na Cerozu, ki bodo drugo polovico plače dobili, ko bo na računu družbe spet kaj likvidnostnega denarja, in izvajalci. Za več tisoč gospodinjstev bo streznitev še sledila: višje položnice bodo, če se bodo vsi postopki sprejemanja elaborata cen, sanacijskega programa in konstituiranja novega sveta Ceroza zgodili v predvidenih rokih, na naslove Zasavcev prispele aprila. »Da bi vsaj maja začeli krpati finančne luknje,« pravi Velikonja. O novi ceni ne želi ugibati, odvisna bo od elaborata, ta pa od sanacijskega programa.


Na tono goriških smeti 50 evrov izgube


image
Unično je popolnoma zatrpano. Foto Roman Šipić


Sredi februarja bi moral izvajalec Cerozu oddati program finančnega prestrukturiranja. Ker Ceroz ni bil sposoben plačati akontacije, dokumenta še niso prejeli. Sanacijski program bodo morali potrditi na vseh petih občinskih svetih, svet Ceroza bo operativen šele marca, v kratkem bo sledilo še srečanje z župani goriških občin, ki je enkrat že odpadlo; na njem bodo odločali, ali bo Unično v prihodnje še končna postaja za goriške odpadke ali ne več. Zasavci predlagajo, da Goričani prevzamejo vsaj del preteklih Cerozovih bremen. A resnica je, da za to ni pravne podlage, hkrati pa bo prav od tega odvisno nadaljnje odlaganje goriških odpadkov. Neuradno naj bi imel Ceroz pri vsaki toni odpadkov »z zahoda« 50 evrov izgube. Cena za tono na Unično odloženih odpadkov je sicer najnižja v državi: znaša slabih 99 evrov. Za primerjavo: v ljubljanskem centru za ravnanje z odpadki znaša okoli 152 evrov. Če se uresniči najbolj črn scenarij, bo moral Ceroz Evropi vrniti devet milijonov evrov ... Še iz leta 2017 je ostalo dobrega pol milijona evrov nekrite izgube, približno toliko dolguje tudi občinam za najem infrastrukture. Iz tega položaja bi se lahko rešil s trimilijonsko injekcijo.