Zaposlovanje invalidov ni idealno, a so primeri dobre prakse

S hudo okvaro vida pri nas živi približno 10.000 ljudi, v širšem smislu ima resnejše okvare vida od 30.000 do 40.000 prebivalcev. Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih, so ob današnjem mednarodnem dnevu bele palice spomnili pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS). Strokovnjakinje so na ljubljanski očesni kliniki opozorile, kako pomembna je zaposlitev pri vključevanju ljudi s slepoto in slabovidnostjo v družbo.

»Vsak od nas se po svoje in skladno s sposobnostmi trudi premagovati ovire in stiske. Zavedamo se, da bo živeti z invalidnostjo vedno naša naloga. Kako zahtevna bo, je odvisno od tega, kako nam družba pri tem pride naproti. Želimo in zmoremo biti aktivni člani družbe, dobri sodelavci in prijetni družabniki,« so v ZDSSS zapisali v poslanici.

Prilagojenih delovnih mest ni

Razmere za zaposlovanje invalidov niso idealne. V Evropi je zaposlena četrtina slepih in slabovidnih. V Sloveniji je med brezposelnimi 14 odstotkov invalidov. Ljudje s slabovidnostjo in slepoto na trgu dela težko najdejo zaposlitev, prilagojenih delovnih mest ni, treba jih je ustvariti oziroma prilagoditi. Gre za raznoliko skupino ljudi, od tistih, ki so popolnoma brez ostankov vida, do tistih, ki spretno izkoriščajo ostanke vida z določenimi pripomočki.

S prilagoditvami lahko opravljajo delo računalnikarjev, grafičnih oblikovalcev, medicinskih sester, učiteljev, maserjev itd. V poštev pa ne pridejo delovna mesta, za katera obstajajo jasna zakonska določila in pravilniki o vidnih zahtevah za delo, kot so na primer vozniki, vojaki, policisti in drugi poklici, pri katerih se zahteva dobra koordinacija in gibanje v prostoru, so povedale strokovnjakinje na tiskovni konferenci z naslovom Videti dlje od vida na Očesni kliniki v Ljubljani.

Da je to mogoče, je povedala Rosana Lorbek, ki je slabovidna od rojstva in ima ohranjenega približno 20 odstotkov vida. Že enajst let je zaposlena v Knjižnici Lenart kot grafična oblikovalka oziroma oblikovalka multimedije, kjer skrbi tudi za fotografiranje, snemanje in montažo ter za celotno zunanjo podobo knjižnice. Na rehabilitacijo na URI Soča je prišla po približno dveh letih na zavodu za zaposlovanje. Na URI Soča je pridobila oceno zmožnosti in oceno prilagoditve delovnega mesta, medtem ji je delovna terapevtka iskala delodajalca za usposabljanje, in odzvala se je knjižnica. »Delovno mesto imam prilagojeno s programskim povečevalnikom zaslona, brez katerega bi težko delala, stacionarno lupo in manjšo prenosno lupo.«

Proces celovite rehabilitacije

»Obravnava oseb z okvaro vida ni končana, ko so izčrpane možnosti klasičnega medicinskega zdravljenja, ampak se nadaljuje v procesu celovite rehabilitacije do ponovnega vključevanja v vsakdanje življenje,« je povedala oftalmologinja dr. Mojca Urbančič, v. d. predstojnice očesne klinike ljubljanskega UKC, kjer so ponosni, da imajo od leta 2018 nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, s celostno obravnavo in multidisciplinarnim pristopom.

Oftalmologinja dr. Nataša Vidovič Valentinčič, ki vodi center, je dodala: »Oseba z izgubo vida ne potrebuje samo medicinske rehabilitacije, nujna je tudi usklajena podpora različnih strok, v našem centru tudi psihologov, specialnih pedagogov, ki se ukvarjajo z izgubami vida, to so tiflapedagogi, specializirane medicinske sestre in socialni delavci. Strokovnjaki iz multidisciplinarnega tima skupaj izdelamo individualni rehabilitacijski načrt.«

Tiflopedagoginja v NC CRSS Eva Škrlec Velkavrh je poudarila, da so ljudje z okvaro vida zelo različni. Odvisno je, kdaj so izgubili vid, kolikšna je izguba, kako izkoriščajo ostanke vida in katere spretnosti že imajo. Ob tem pa imajo različna pričakovanja in stališča, ali se zmorejo vrniti na delovno mesto oziroma vključiti na trg dela. Klinična psihologinja Urša Muznik je opozorila, da poslabšanje ali izguba vida za človeka predstavlja stres, ki lahko vpliva na duševno zdravje. »To se lahko kaže kot utrujenost in utrudljivost, apatičnost, otožnost, lahko se pojavijo tesnoba in druge čustvene ter razpoloženjske težave, pojavijo se lahko tudi kognitivne težave, torej s pozornostjo in spominom. Ključno je, da posameznika ob spremembah zdravja podpremo v procesu prilagajanja delovnega mesta oziroma pri iskanju druge zaposlitve, kadar je to ustrezna rešitev, v nekaterih primerih pa se pogovarjamo tudi o upokojitvi,« je dejala.

V širšem smislu ima resnejše okvare vida od 30.000 do 40.000 prebivalcev Slovenije. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Ključna vloga socialne delavke pri iskanju oziroma ohranjanju zaposlitve. Končni uspeh je pogosto povezan z motivacijo posameznika, da ohrani oziroma poišče službo, zato je prav to motiviranje, opolnomočenje posameznikov in pravočasna intervencija, eno izmed osrednjih vodil mojega dela,« je povedala Špela Kovče, socialna delavka v NC CRSS.

Spodbude delodajalcem

Dr. Andrea Margan, vodja centra za medicino dela in prometa, KIMDPŠ, je opozorila, da bi bila potrebna boljša in zgodnejša vključenost specialistov medicine dela v sistem načrtovanja celostne rehabilitacije, da lahko zastavijo realne cilje vračanja na delovno mesto. »Specialisti medicine dela namreč najboljše poznamo zahteve na določenem delovnem mestu, poznamo tudi nevarnosti in škodljivosti. Gre za znanja, ki so ključna pri oceni zmožnosti za delo, kar je še posebej pomembno pri slepih in slabovidnih.«

Smilja Drobnič s Centra za poklicno rehabilitacijo na URI Soča je povedala, da opravljajo rehabilitacijo na treh ravneh, ljudje s slepoto in slabovidnostjo pa se k njim v največjem številu vključujejo v sklopu storitev zaposlitvene rehabilitacije, za kar imajo koncesijo za celotno Slovenijo. Poudarila je, da gre za kompleksen proces in lahko traja tudi do dve leti.

Aleksandra Kuhar z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS je pojasnila, da so delodajalci, ki zaposlijo več invalidov od kvote, deležni različnih spodbud, med drugim opustitev plačila obveznega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto in 20 odstotkov minimalne plače za vse invalide nad kvoto. Druge spodbude pa so odvisne od zdravstvenega stanja in potreb delavca invalida.