Zaradi birokracije ogrožena pomoč na domu v Zagorju

Zagorje – Z zagorskega centra za socialno delo (CSD) so občino Zagorje obvestili, da prihodnje leto ne bodo več izvajali pomoči štiriinšestdeset družinam na domu, ker jim ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ne izda soglasja za nadomestno zaposlitev socialne oskrbovalke. CSD krivdo vali na neažurno ministrstvo, to kaže s prstom na CSD, na občini pa so že našli rešitev: za starostnike bo skrbel dom starejših občanov z Izlak.

Zagorski župan Matjaž Švagan je bil sprva ogorčen. Pravi, saj ga je direktorica CSD Tadeja Nimac brez vsakršne alternativne rešitve po petnajstih letih obvestila, da po izteku pogodbe marca prihodnje leto ne bodo več izvajali storitve pomoči družinam na domu.

»Nismo bili postavljeni le pred vprašanje, kaj s starostniki, ampak tudi, kaj z zaposlenimi socialnimi oskrbovalkami. Na CSD niti zanje niso imeli rešitve in prav lahko bi se zgodilo, da bi pristale na zavodu za zaposlovanje,« pravi Matjaž Švagan.

Zagorje prijazno starostnikom

Skrb za pomoč 64 starostnikom na domu je že 1. januarja 2015 pripravljen prevzeti Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski. Prevzel bo tudi vseh devet redno zaposlenih oskrbovalk CSD, ki so storitev opravljale doslej.

»Dom bo poskušal zagotoviti pomoč družinam za enako ceno, kot je veljala doslej, saj bo občina iz proračuna tudi v prihodnje subvencionirala pomoč na domu bolj, kot to določa zakon,« zagotavlja Švagan.

Pomoč družinam na domu je v Zagorju za uporabnike med najcenejšimi prav zaradi subvencije iz občinskega proračuna, ki je lani znašala 160.000 evrov. Da ima občina posluh za uporabnike, priznava tudi Nimčeva. Poleg zakonsko določenega 50-odstotnega financiranja cene storitve občina dodatno financira še 20 odstotkov cene; uporabnik plača le tretjino ali skoraj pol manj kot v sosednjih Trbovljah.

Nimčeva krivi ministrstvo

Nimčeva za nastale razmere krivi birokracijo oziroma neažurnost ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Pravi, da je novembra lani nanje prvič naslovila zahtevo za izdajo soglasja za nadomestno zaposlitev socialne oskrbovalke, ki je zaradi bolezni postala delovna invalidka.

Soglasja pa da kljub številnim pozivom do danes ni prejela: »Ker večina uporabnikov potrebuje nego enkrat, nekateri tudi večkrat na dan, si ne upam prevzeti odgovornosti in opravljati te javne službe brez soglasja.«

Ministrstvo: Načrt CSD poln napak

Na MDDSZ smo izvedeli, da od decembra lani soglasij niso izdajali nikomur, ker je zakon o izvrševanju proračunov za letoma 2014 in 2015 določal, da se skupno število zaposlenih zmanjša za odstotek. »To je direktorica ves čas vedela,« trdijo. Ko se je maja zakon spremenil, je MDDSZ izvajalcem poslalo nova izhodišča za pripravo kadrovskega načrta.

Bistvo zagorskega spora se skriva v njem. Na MDDSZ pravijo, da je bil finančni načrt in program dela za leto 2014 ter kadrovski načrt, ki jim ga je poslal CSD, pomanjkljiv in poln napak. Po njihovem so Nimčevo k odpravi napak pozvali sredi junija, ustrezna soglasja pa bodo lahko pripravili šele, ko bodo od nje dobili popravljeno dokumentacijo; ta je pogoj za vlogo za nadomestno zaposlitev.

Toda Tadeja Nimac oporeka, da CSD ni imel alternativne rešitve: »Občini smo predlagali, naj prek skupnosti občin doseže spremembo zakona o uravnoteženosti javnih financ, da za programe, ki se financirajo iz sredstev občine, soglasja za nadomestne zaposlitve daje župan, ne pa pristojni minister. Na Skupnosti občin Slovenije takšne pobude niso prejeli, smo izvedeli, so pa napovedali, da bodo v primeru podpore spremembam zakonodaje na področju zagotavljanja socialnovarstvenih storitev za prihodnjo vlado izdelali ustrezne predloge. Takšen predlog podpirajo tudi na MDDSZ.«