Zaradi bolezni pouk odpade?

Opozorilo, da so ravnatelji pred odločitvijo bodisi kršiti zakon bodisi odpovedati pouk. Poziv k zaposlovanju novih učiteljev.

Objavljeno
01. februar 2019 20.21
Posodobljeno
01. februar 2019 20.21
Gregor Pečan: »Nimam toliko učiteljev, da bi lahko zagotovil nadomeščanje, pri tem pa ne bi presegli dnevnega ali tedenskega maksimuma.« FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Na Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani je bilo danes zaradi bolezni odsotnih 11 učiteljev. Ravnatelj Gregor Pečan opozarja, da dela ni mogoče organizirati, ne da bi kršili zakon oziroma kolektivno pogodbo ali pa odpovedali pouk. Na Svizu svetujejo: zaposlite več učiteljev.

Novo šolsko leto je slovenskim šolam s spremembo kolektivne pogodbe prineslo tudi novo ureditev delovnega časa učiteljev. Vprašanj in zmede, povezanih s spremembami, je bilo kar nekaj, šole so čakale na pojasnila o organizaciji in izvajanju nadomeščanj. Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je pred dnevi prišla okrožnica z dodatnimi pojasnili.

Po zakonu o vzgoji in izobraževanju ter skladno s kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja ima učitelj na teden lahko največ 27 ur učne obveznosti (torej 22 ur rednega dela in maksimalno pet dodatnih ur), pri tem določa, da v posameznem dnevu učitelj ne sme preseči sedem ur pouka na dan.

Predsednik združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol Gregor Pečan opozarja, da si ti dnevi, ko so prehladna in druga obolenja na pohodu, razkrili težavo, na katero so opozarjali ves čas poskusnega uvajanja novega sistema (v šolskem letu 2017/2018). »Ta teden je na naši šoli istočasno manjkalo sedem ali osem učiteljev, danes celo 11. Najpreprostejši matematični izračun pove, da nimam toliko učiteljev, da bi lahko zagotovil nadomeščanje, pri tem pa ne bi presegli določenega dnevnega ali tedenskega maksimuma.« Pravi, da lahko izbira med le dvema rešitvama – bodisi krši zakon bodisi starše obvesti, da pouk na določenih oddelkih zaradi bolezni odpade. Pravi, da sta ministrstvo in sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (Sviz) na to opozarjala, a so dobili le odgovor, da je vodstvo dolžno poskrbeti za nemoteno delovanje šole. »Ravnatelj je dolžan zagotoviti, da z litrom goriva šolski kombi prevozi 500 kilometrov. Vsi vemo, da je to nemogoče.«
 

Mobilna služba učiteljev


Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je prepričan, da je kljub bolniškim odsotnostim pouk mogoče organizirati v okviru maksimalnega števila tedenskih in dnevnih ur. Če pa so razmere res tako kritične, opozarja, se ponovno postavlja vprašanje o vzpostavitvi nekakšne mobilne službe učiteljev pod okriljem ministrstva. Gregor Pečan je takšno rešitev v imenu združenja ravnateljev predlagal pred slabim letom.

Štrukelj rešitve v spremembi sistema sicer ne vidi, saj, kot pravi, morajo tudi ravnatelji razumeti, da učitelj ne more biti v razredu deset ur na dan. »Upam pa, da se ne poskuša te ekstremne razmere v tem tednu izkoristiti za to, da bi dokazali nekaj, kar ni res – da novi sistem ne deluje,« dodaja Štrukelj. Pečan odgovarja, da so ravnatelji več kot 20 šol, ki so model nove ureditve delovnega časa učiteljev predhodno testirali, opozarjali na nezmožnosti njegovega izvajanja. »Te razmere ne trajajo samo en teden. V zimskih mesecih vedno manjka šest, sedem učiteljev, in to ni nič izjemnega.« Opozarja tudi na težavo nadomeščanja učiteljev razrednega pouka. Ob njihovi morebitni odsotnosti morajo ravnatelji zagotoviti celotnih 22 ur nadomeščanja, kar pomeni, da se ob upoštevanju dnevnih in tedenskih omejitev v enem razredu v enem tednu lahko zvrsti tudi do pet učiteljev, česar, kot poudarja Pečan, zakonodaja ne dopušča, ker naj bi na razredni stopnji poučevali največ štirje učitelji.

  • »Nimam toliko učiteljev, da bi lahko zagotovil nadomeščanje.«
  • Rešitev je nekakšna mobilna služba učiteljev.
  • Štrukelj poziva k zaposlovanju novih učiteljev, ne obremenjevanju že zaposlenih.
  • Na trgu dela je za krajša nadomeščanja malo zanimanja.


Štrukelj je še prepričan, da imajo največ težav šole, v katerih so učitelji že zdaj preobremenjeni, zato je, ko se zgodijo izjemne razmere, še težje krpati vrzeli. »Naš poziv šolam je: zaposlimo mlade učitelje, ne pa da obremenjujemo že zaposlene, ker je cenejše.«

Gregor Pečan pravi, da na trgu dela ob daljših bolniških odsotnostih zaman iščejo učitelje, strokovne delavce in tudi kuharje in čistilke. »Pred dvema tednoma smo objavili razpis, a se nanj ni prijavil nihče. Učitelji raje delajo zunaj šolstva, saj več zaslužijo.« Opozarja, da na šoli za daljše obdobje lahko zaposlijo le toliko učiteljev, kolikor jih dopušča sistematizacija, ki jo določa ministrstvo.