Zaradi migracij ostre besede med SDS in Šarcem

Ljubljana – Ali vlada počne dovolj za nadzor meja in za varnost prebivalcev ob njej? Mnenja o tem sta, na trenutke tudi bolj ostro, izmenjala poslanec SDS Zvonko Černač in predsednik vlade Marjan Šarec, ki je odgovarjal na poslanska vprašanja. Med njimi smo izvedeli, da bo ministrstvo za zdravje predvidoma novembra predstavilo nov osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, Zmago Jelinčič pa bi preklical priznanje Kosova kot samostojne države.

»Iz leta 2017 na 2018 se je število ilegalni prehodov državne meje povečalo za štirikrat, letos pa se je še podvojilo v primerjavi z lani, torej se je v zadnjih dveh letih povečalo za osemkrat. Gre za donosno trgovino z ljudmi, kar kaže tudi to, da je policija lani prejela 197 organizatorjev, letos pa sto. Nezakonitih prehodov ne bi smelo biti, sploh pa ne množičnih,« je svoja stališča statistično podprl Černač, ki meni, da se pri tem množično zlorablja azilna zakonodaja. Lani se je po njegovih besedah 2875 migrantov sklicevalo na mednarodno zaščito, 102 vlogi pa sta bili odobreni oziroma le 3,5 odstotka.


Zaradi porasta prehodov se je varnost vzdolž meje zelo poslabšala, je prepričan poslanec SDS, ki je Šarca vprašal, zakaj je gluh za klic pomoči ljudi ob hrvaško-slovenski meji, zakaj noče pomagati in zakaj ne sprejmejo ukrepov, ki bi fizično preprečili množične nezakonite prehode.

»To vprašanje sem pričakoval, glede na to, da vaš strankarski shod v Črnomlju ni ravno preveč uspel,« je odgovoril Šarec in dodal, da je to, da se nezakonite migracije dogajajo, dejstvo in seveda tukaj ne moremo trditi, da je za to kriva Slovenija, temveč gre za mednarodne okoliščine. »Od vas nisem slišal še nobene konkretne zadeve, razen tiste lovske o lovcih na meji. Veliko pa je bilo prejšnji teden natolcevanja okoli moje domače ograje, ki je, mimogrede, tam že 30 let, ampak ker je bila dotrajana, sem jo pač zamenjal. Skratka, ne vtikajte se v moje zasebne zadeve, ker se tudi jaz v vaše ne,« je še dejal Šarec.

Pri tem je poudaril, da ne drži, da vlada ni storila ničesar, saj so policiji dali dodatek za povečan obseg dela prav za varovanje schengenske meje. »Nadalje, poslane so bile dodatne enote vojske in tudi enote pomožne policije. Mislim, da je bilo že 419 pomožnih policistov aktivnih na varovanju meje, potem tudi posebna policijska enota za izravnalne ukrepe. Sodelovanje s Hrvaško, kar se tiče vračanja ljudi, poteka dobro. Je pa možnost, če se situacija drastično poslabša, aktivirati 37.a člen, ki da vojski dodatna pooblastila, ampak verjamem, da zdaj situacija ni taka, da bi bilo to potrebno. Smo pa že predlagali na mednarodni ravni, da bi Frontex varoval zunanje meje EU, še bolje pa bi bilo na makedonsko-grški meji,« je naštel premier, ki poziva evropsko komisijo, naj začne pogajanja s Severno Makedonijo za vstop v EU, čeprav še ne izpolnjuje vseh kriterijev, ker od tam prihajajo nezakoniti prebežniki. 

A Černač je vztrajal, da ni dobil odgovorov, in je Šarca ponovno vprašal, kaj bo storili za zagotavljanje varnosti ter zakaj se ni odzval na vabila ljudi: »Ne razumem, zakaj se bojite ljudi. Ko ste bili v neki drugi vlogi in ste igrali Serpentinška, se ljudi niste bali. Zakaj se jih bojite zdaj? In ljudje upravičeno pričakujejo od vas, da boste ravnali v skladu z zakonom in da jih boste zaščitili.«

Šarec mu ni ostal dolžan: »Kako ste predvidljivi! Poglejte, jaz nisem kriv, če vi niste vlade sestavili. Vem, da si želite, da bi bil vaš predsednik tukaj na mojem mestu. Ampak že same te izjave, v takšnem kontekstu, vam odgovorijo na to, zakaj ste sami tukaj. Saj ne more biti drugače. Kdo bo pa delal z vami na tak način? ... Na mojem hrbtu ne boste lomili svojih kopij, ta čas je minil.«

Černač mu je odvrnil, da ni zagotovil, da bo zaščitil ljudi ob 670 kilometrov dolgi schengenski meji, in napovedal, da bo poslanska skupina SDS vložila predlog za spremembo zakona o mednarodni zaščiti, in sicer tako, da ne bi imel nihče, ki pride iz varne države, pravice do azila, ker gre pri tem, kar se zdaj dogaja, za zlorabe.
 

»Čas, da se Prekmurje dokončno združi s Slovenijo«

Poslanca NSi Jožefa Horvata je zanimalo, kakšni bodo politični okvir in prioritete za večletni finančni okvir 2021–2027 glede na razvojne razlike med statističnimi regijami. »Prekmurje zaradi mačehovskega odnosa države ne uspe nadoknaditi razvojnega zaostanka za osrednjo Slovenijo. Na vsak prevoženi kilometer od Ljubljane do Prekmurja se povprečna plača zmanjša za dva evra, torej za 400 evrov. Po kriteriju BDP na prebivalca se izkazuje velika razlika med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo. Ta razlika znaša kar 32 odstotnih točk glede na povprečje EU, v škodo vzhodne kohezijske regije,« je utemeljil Horvat.


Šarec je odgovoril, da je bil zakon za Pomurje dobra odločitev, od leta 2010 do lani se je brezposelnost zmanjšala od 19,4 na 13,3 odstotka. »Pomurje bo zagotovo deležno tudi pomoči iz večletnega finančnega okvira EU 2021–2027. Kohezijska politika kot glavna naložbena politika EU ostaja ključna prioriteta države. V čim večji meri želimo ohraniti obseg kohezijskih sredstev, ki jih za obdobje po letu 2020 predlaga evropska komisija. Predlaganih je 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kljub predvidenemu brexitu in dejstvu, da se obseg oziroma sredstva kohezijske politike zmanjšujejo.«​ 

Potrebe po novem programu spodbud za pomursko regijo pa ne vidi.
 

Jelinčič ne bi več priznal Kosova

Prvak SNS Zmago Jelinčič je Šarcu predlagal, naj Slovenija odstopi od priznanja Kosova, med drugim tudi zato, ker se s tem krši spoštovanje ozemeljske celovitosti Srbije.


Premier mu je odgovoril, da je bilo priznanje pred toliko leti in bi izpadli neverodostojno, če bi zdaj spreminjali. Slovenija želi konstruktivne odnose, se morata pa Srbija in Kosovo sama odločiti, ali bosta vodila dialog. 

»Vedno sem vesel, ko naredite malo predavanja iz zgodovine in vas tudi z veseljem poslušam, da ne bo pomote, ampak tukaj ne vidim potrebe po teh dejanjih, ki jih vi nakazujete, tako da se vam zahvaljujem za vprašanje in za vaše mnenje,« je sklenil Šarec. 
 

Od kod naj bo energija

Koordinator Levice Luka Mesec je Šarca spomnil, da so največja grožnja planetu podnebne spremembe, osnutek energetsko-podnebnega načrta, ki ga je slovenska vlada poslala v Bruselj, pa je bil menda najslabše ocenjen med nacionalnimi načrti.


Šarec je odgovoril, da so osnutek poslali decembra, oceno pa je dala nevladna organizacija. V zadnjih pogovorih z evropsko komisijo so osnutek ocenili kot dobrega.

Ministrstvo za okolje in prostor je zastavilo ambiciozno okoljsko politiko, trdi Šarec, Slovenija je med ambicioznejšimi v EU.

Se pa postavlja vprašanje, od kod bomo dobili energijo, saj vetrnic, vodnih elektrarn in termoelektrarn ne bi imeli, jedrska elektrarna nas moti.

»O tem, da je vlada ambiciozna glede podnebnih ciljev, se strinja samo vlada,« je komentiral Mesec, ki je prepričan, da so porazne vse zaveze, ki jih sprejemajo na tem področju.
 

Dolgotrajna oskrba do prihodnjega aprila

S koalicijske strani je Matjaž Han (SD) spomnil, da se Slovenija že več kot desetletje ukvarja z uvajanjem dolgotrajne oskrbe, domovi so predragi, mest v njih ni, pomoč na domu je odvisna od tega, kako se posamezna občina organizira. Zaradi naglega staranja prebivalstva se zadeve drastično poslabšujejo.


»Potrebujemo integriran pristop, ki prepleta sistem socialnega in zdravstvenega varstva ter zagotavlja celostno obravnavo,« je poudaril Han.

Časovni načrt sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi je pripravljen, je zagotovil Šarec. Po scenariju zdravstvenega ministrstva bi vlada zakon v državni zbor vložila novembra letos, dokončno bo predvidoma sprejet najpozneje aprila prihodnje leto.

»Ne bom se spuščal v razloge, zakaj so dosedanje koalicije ostale pri predlogih, mi je pa žal, da se to doslej ni uredilo. Nemalo vprašanj terja širši družbeni konsenz, denimo financiranje. Kot družba moramo na izzive starajoče se družbe odgovoriti. Vsi imamo isti cilj, to je dostojna starost,« razmišlja predsednik vlade. Pri tem pa izpostavlja nekaj dilem – potrebnih bo dodatnih 180 milijonov evrov. Kje vzeti? Bi se strinjali z uvedbo obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo? Bi našli konsenz za preoblikovanje zdravstvene zavarovalnice?

»Včasih imam res občutek, da so vsi problemi počakali to vlado na raznoraznih področjih,« je sklenil Šarec.