Zaradi nedostopnosti volišč za invalide tožba proti Sloveniji
Društvo za pravice invalidov Slovenije zato od države terja 54 milijonov evrov odškodnine.
Odpri galerijo
Uporabnika invalidskih vozičkov sta leta 2015 pred referendumom o družinskem zakoniku prosila Državno volilno komisijo za ureditev dostopnosti do njunih volišč pri referendumu in vseh prihodnjih volitvah. Državna volilna komisija, kasneje pa še upravno sodišče prosilcema nista ugodila. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v obravnavo sprejelo tožbo dveh slovenskih volivcev invalidov proti državi zaradi nedostopnosti volišč in glasovanja. Društvo za pravice invalidov Slovenije zato od države terja 54 milijonov evrov odškodnine.
Uporabnika invalidskih vozičkov sta leta 2015 pred referendumom o družinskem zakoniku prosila Državno volilno komisijo za ureditev dostopnosti do njunih volišč pri referendumu in vseh prihodnjih volitvah. Državna volilna komisija, kasneje pa še upravno sodišče prosilcema nista ugodila.
Zavrnilo ju je tudi vrhovno sodišče, ker da dostopnosti ne moreta zahtevati vnaprej, ampak se lahko na sodišče obrneta šele po glasovanju. Ustavno sodišče pa njune pritožbe ni sprejelo v obravnavo, prav tako ne njunega predloga za ureditev dostopnosti pri volitvah v evropski parlament maja 2019, je ozadje zadeve za STA povzel pravnik Jurij Toplak.
Zato sta se odločila za tožbo pred ESČP. Kot je poudaril Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru, ki je skupaj z odvetnikom Slavkom Vesenjakom pripravil pritožbo evropskemu sodišču, mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki v Sloveniji velja že od leta 2008, nalaga dostopnost volišč, glasovanja in volilnih postopkov. A Slovenija tem določbam ni sledila. Ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da je zakon o volitvah v DZ v neskladju z ustavo, ker ni določal, da morajo volišča biti dostopna. Zakon je bil spremenjen šele leta 2017, a ureja le dostopnost vhoda, ne pa tudi preostalih delov volišč in dostopnosti glasovanja.
Toplak glede na dosedanjo prakso ESČP pričakuje, da jim bo sodišče pritrdilo. »Po ustaljeni praksi ESČP invalidu, ki mu država krši volilno pravico ali ga diskriminira, pripada najmanj 3000 evrov odškodnine,« je pojasnil pravnik.
Napovedal je še, da bo morala Slovenija vsakemu invalidu, pri katerem glasovanje ali volišče ni bilo dostopno, izplačati tako odškodnino. »To so ustavni sodniki, vrhovni sodniki, vlada in Državna volilna komisija vedeli,« je še dodal.
Tudi v Društvu za pravice invalidov Slovenije so do zneska odškodnine, ki jo zaradi istega razloga pričakujejo od države, prišli na podlagi odškodnin ESČP, ki jih navaja Toplak. Kot je razvidno iz njihovega predloga za začetek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, državi predlagajo izplačilo 54 milijonov evrov odškodnine za 18.000 invalidov na vozičkih ter slepih in slabovidnih v Sloveniji, ki zaradi neprilagojenosti volišč v preteklosti niso mogli glasovati na volitvah ali referendumih.
»Po praksi ESČP je za kršitev volilne pravice in še posebej za kršitev volilne pravice invalida država volivcu invalidu odškodninsko odgovorna. Po praksi ESČP je znašalo pravično zadoščenje volivcu invalidu 3000 evrov,« so navedli. Poudarili so še, da je po podatkih invalidskih organizacij v Sloveniji med 160.000 in 170.000 invalidov, od tega najmanj 8000 slepih in najmanj 10.000 uporabnikov invalidskih vozičkov.
V predlogu za mirno rešitev spora z državo so izpostavili, da so po navedbah Državne volilne komisije vhodi volišč od začetka leta 2018 sicer invalidom dostopni, a z vidikov dostopnosti, kot so ustreznost naklona in širine klančine, oznak, povečanega tiska, odstranitve ovir, stolov, ustreznosti višine mize, kabine ali volilne skrinjice pa so skoraj vsa volišča za invalide nedostopna.
Če država v njihov predlog za poravnavo ne bi privolila, napovedujejo kolektivno tožbo. Tako kolektivna tožba kot alternativne posamične tožbe invalidov bi za državo pomenile velike sodne stroške, zato predlagajo mirno rešitev spora. Poleg odškodnine zahtevajo ustrezno ureditev dostopnosti volišč in glasovanja skladno z odločbo odbora Združenih narodov za pravice invalidov.
Uporabnika invalidskih vozičkov sta leta 2015 pred referendumom o družinskem zakoniku prosila Državno volilno komisijo za ureditev dostopnosti do njunih volišč pri referendumu in vseh prihodnjih volitvah. Državna volilna komisija, kasneje pa še upravno sodišče prosilcema nista ugodila.
Zavrnilo ju je tudi vrhovno sodišče, ker da dostopnosti ne moreta zahtevati vnaprej, ampak se lahko na sodišče obrneta šele po glasovanju. Ustavno sodišče pa njune pritožbe ni sprejelo v obravnavo, prav tako ne njunega predloga za ureditev dostopnosti pri volitvah v evropski parlament maja 2019, je ozadje zadeve za STA povzel pravnik Jurij Toplak.
Zato sta se odločila za tožbo pred ESČP. Kot je poudaril Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru, ki je skupaj z odvetnikom Slavkom Vesenjakom pripravil pritožbo evropskemu sodišču, mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki v Sloveniji velja že od leta 2008, nalaga dostopnost volišč, glasovanja in volilnih postopkov. A Slovenija tem določbam ni sledila. Ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da je zakon o volitvah v DZ v neskladju z ustavo, ker ni določal, da morajo volišča biti dostopna. Zakon je bil spremenjen šele leta 2017, a ureja le dostopnost vhoda, ne pa tudi preostalih delov volišč in dostopnosti glasovanja.
Toplak glede na dosedanjo prakso ESČP pričakuje, da jim bo sodišče pritrdilo. »Po ustaljeni praksi ESČP invalidu, ki mu država krši volilno pravico ali ga diskriminira, pripada najmanj 3000 evrov odškodnine,« je pojasnil pravnik.
Napovedal je še, da bo morala Slovenija vsakemu invalidu, pri katerem glasovanje ali volišče ni bilo dostopno, izplačati tako odškodnino. »To so ustavni sodniki, vrhovni sodniki, vlada in Državna volilna komisija vedeli,« je še dodal.
Tudi v Društvu za pravice invalidov Slovenije so do zneska odškodnine, ki jo zaradi istega razloga pričakujejo od države, prišli na podlagi odškodnin ESČP, ki jih navaja Toplak. Kot je razvidno iz njihovega predloga za začetek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, državi predlagajo izplačilo 54 milijonov evrov odškodnine za 18.000 invalidov na vozičkih ter slepih in slabovidnih v Sloveniji, ki zaradi neprilagojenosti volišč v preteklosti niso mogli glasovati na volitvah ali referendumih.
»Po praksi ESČP je za kršitev volilne pravice in še posebej za kršitev volilne pravice invalida država volivcu invalidu odškodninsko odgovorna. Po praksi ESČP je znašalo pravično zadoščenje volivcu invalidu 3000 evrov,« so navedli. Poudarili so še, da je po podatkih invalidskih organizacij v Sloveniji med 160.000 in 170.000 invalidov, od tega najmanj 8000 slepih in najmanj 10.000 uporabnikov invalidskih vozičkov.
V predlogu za mirno rešitev spora z državo so izpostavili, da so po navedbah Državne volilne komisije vhodi volišč od začetka leta 2018 sicer invalidom dostopni, a z vidikov dostopnosti, kot so ustreznost naklona in širine klančine, oznak, povečanega tiska, odstranitve ovir, stolov, ustreznosti višine mize, kabine ali volilne skrinjice pa so skoraj vsa volišča za invalide nedostopna.
Če država v njihov predlog za poravnavo ne bi privolila, napovedujejo kolektivno tožbo. Tako kolektivna tožba kot alternativne posamične tožbe invalidov bi za državo pomenile velike sodne stroške, zato predlagajo mirno rešitev spora. Poleg odškodnine zahtevajo ustrezno ureditev dostopnosti volišč in glasovanja skladno z odločbo odbora Združenih narodov za pravice invalidov.
