Zaradi neuporabe ni treba plačati kazni
Na podlagi obstoječega pravnega predpisa ljudi k nošenju ni mogoče prisiliti, pa tudi kaznovati ne.
Odpri galerijo
Maske so v zaprtih javnih prostih še vedno obvezne. Foto Blaž Samec
Ljubljana – V zaprtih javnih prostorih, kjer so od 25. junija tako kot med epidemijo znova obvezne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega dela obraza ter razkuževanje rok, je opaziti veliko »sproščenosti«. Nekateri obraznih mask ne uporabljajo ali pa so na obrazu nameščene napačno, ni jih malo, ki v trgovine, banke, pošte in celo vrtce vstopajo tudi, ne da bi si razkužili roke.
Trgovci kršitelje opozarjajo, a za ukrepanje niso pristojni. »Še vedno se zgodi, da določeni ljudje ne spoštujejo zaščitnih ukrepov in jih je potrebno nanje opozoriti. V ta namen smo v naših poslovalnicah namestili posebne plakate z navodili za varno nakupovanje, ki kupca opozarjajo na pravilno ravnanje na prodajnem mestu,« so sporočili iz Tuša. Podobno je v Mercatorju.
Spoštovanje vladnega odloka nadzira zdravstveni inšpektorat, ki pa je od 13. marca do konca junija izrekel več glob zaradi prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah kot kazni zaradi neuporabe zaščitne maske. V tem obdobju so izdali 48 odločb, od tega devet opominov in 39 odločb z izrekom globe v skupni vrednosti dobrih tri tisoč evrov.
V uradu varuha človekovih pravic so v zvezi s tem dobili številna vprašanja ljudi. V uradu so pojasnili, da ne dvomijo, da je obveznost nošenja mask, kot je določena v veljavnem vladnem odloku, strokovno utemeljena in potrebna za preprečevanje širjenja bolezni covid-19. »Nikdar tudi nismo nikogar pozivali, naj mask ne nosi, ravno nasprotno, vseskozi poudarjamo, da je utemeljevanje potrebnosti ukrepa nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih v prvi vrsti strokovno epidemiološko vprašanje in da je treba zaupati presoji stroke. Od oblasti pa institucija Varuha človekovih pravic pričakuje, da ukrepe implementira na ustreznih pravnih podlagah, ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« so sporočili iz urada varuha.
S pravnega vidika so opozorili, da gre v zvezi z ukrepom obveznega nošenja mask v zaprtih javnih prostorih, kot ga ureja vladni odlok, za primer tako imenovane nepopolne pravne norme, kar pomeni, da za kršitev ni predpisana sankcija in s tem podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja.
Na to je opozoril tudi pravnik Andraž Teršek, ki je na facebooku zapisal, da imajo vsi, ki so plačalo globo, ker niso nosili maske ali so jo nosili napačno, pravico od države zahtevati vrnitev plačane globe. Kot je na facebooku zapisal Teršek, je ukrep nošenja mask v zaprtih javnih prostorih tudi po njegovem le besedilno označen kot obvezen, dejansko in pravno pa ni.
Kot pojasnjujejo v uradu varuha človekovih pravic, je vlada sprejela odlok na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o nalezljivih bolezni, ki ne določa obveznosti države v primeru nevarnosti nalezljive bolezni, ampak dolžnost posameznikov, da varujejo svoje zdravje in zdravje drugih. »Nič od navedenega pa ne pomeni, da je Varuh na stališču, da je konkretni vladni odlok neveljaven oziroma, da želimo na ta način kogar koli napeljevati, da naj s tem odlokom predpisane obveznosti nošenja mask ne spoštuje,« poudarjajo v uradu varuha človekovih pravic.
Trgovci kršitelje opozarjajo, a za ukrepanje niso pristojni. »Še vedno se zgodi, da določeni ljudje ne spoštujejo zaščitnih ukrepov in jih je potrebno nanje opozoriti. V ta namen smo v naših poslovalnicah namestili posebne plakate z navodili za varno nakupovanje, ki kupca opozarjajo na pravilno ravnanje na prodajnem mestu,« so sporočili iz Tuša. Podobno je v Mercatorju.
Spoštovanje vladnega odloka nadzira zdravstveni inšpektorat, ki pa je od 13. marca do konca junija izrekel več glob zaradi prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah kot kazni zaradi neuporabe zaščitne maske. V tem obdobju so izdali 48 odločb, od tega devet opominov in 39 odločb z izrekom globe v skupni vrednosti dobrih tri tisoč evrov.
Ljudje sprašujejo varuha
V uradu varuha človekovih pravic so v zvezi s tem dobili številna vprašanja ljudi. V uradu so pojasnili, da ne dvomijo, da je obveznost nošenja mask, kot je določena v veljavnem vladnem odloku, strokovno utemeljena in potrebna za preprečevanje širjenja bolezni covid-19. »Nikdar tudi nismo nikogar pozivali, naj mask ne nosi, ravno nasprotno, vseskozi poudarjamo, da je utemeljevanje potrebnosti ukrepa nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih v prvi vrsti strokovno epidemiološko vprašanje in da je treba zaupati presoji stroke. Od oblasti pa institucija Varuha človekovih pravic pričakuje, da ukrepe implementira na ustreznih pravnih podlagah, ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« so sporočili iz urada varuha.
Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine na ministrstvu za zdravje: »Maske so v zaprtih prostorih v Sloveniji obvezne, ker je ukrep res smiseln in je pametno, da ga upoštevamo. Pobiranje glob ni potrebno, če vsi ljudje razumemo potrebo po maskah in ukrep upoštevamo. Ker pa po navadi bolje upoštevamo ukrepe, pri katerih dobimo kazen, če jih kršimo (pomislite recimo na pasove v avtomobilih na primer), je uvedba glob, recimo temu, spodbudna.«
S pravnega vidika so opozorili, da gre v zvezi z ukrepom obveznega nošenja mask v zaprtih javnih prostorih, kot ga ureja vladni odlok, za primer tako imenovane nepopolne pravne norme, kar pomeni, da za kršitev ni predpisana sankcija in s tem podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja.
Država naj plačane globe vrne
Na to je opozoril tudi pravnik Andraž Teršek, ki je na facebooku zapisal, da imajo vsi, ki so plačalo globo, ker niso nosili maske ali so jo nosili napačno, pravico od države zahtevati vrnitev plačane globe. Kot je na facebooku zapisal Teršek, je ukrep nošenja mask v zaprtih javnih prostorih tudi po njegovem le besedilno označen kot obvezen, dejansko in pravno pa ni.
Kot pojasnjujejo v uradu varuha človekovih pravic, je vlada sprejela odlok na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o nalezljivih bolezni, ki ne določa obveznosti države v primeru nevarnosti nalezljive bolezni, ampak dolžnost posameznikov, da varujejo svoje zdravje in zdravje drugih. »Nič od navedenega pa ne pomeni, da je Varuh na stališču, da je konkretni vladni odlok neveljaven oziroma, da želimo na ta način kogar koli napeljevati, da naj s tem odlokom predpisane obveznosti nošenja mask ne spoštuje,« poudarjajo v uradu varuha človekovih pravic.
