Zaradi pasjih bojev bi šli lahko do pet let v zapor

Sprememba kazenskega zakonika. Večina parlamentarnih strank podpira strožje kazni za mučitelje živali.

Objavljeno
13. marec 2016 18.58
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana – V Sloveniji je najmanj 20 psarn, kjer vzrejajo pse za pasje borbe, so prepričani v organizaciji Ustavimo pasje borbe, ki si prizadeva za spremembo kazenskega zakonika in strožje kazni za mučitelje živali. Pri tem so pridobili podporo večine parlamentarnih strank.

ZL je s sodelovanjem s SMC, SD, Desusom in skupino nepovezanih poslancev v parlamentarno proceduro vložila novelo kazenskega zakonika, ki bo, kot poudarjajo, jasno sporočilo, da so vse oblike mučenja živali nesprejemljive, zato bodo tudi ustrezno sankcionirane. »Cilj novele je jasno določiti vse oblike mučenja živali, višino kazni pa določiti tako, da bo v prvi vrsti odigrala pomembno odvračilno funkcijo, v drugi pa omogočila učinkovit pregon in kaznovanje mučiteljev,« so odločni predlagatelji sprememb. Surovo ravnanje in spolna zloraba živali bi postala kaznivi dejanji, za kateri sta predvidena denarna kazen in do pet let zapora; organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih bojev pa se opredeljujeta kot najhujši obliki kaznivega dejanja, za kateri sta prav tako predvidena denarna kazen in do pet let zapora. Udeleženec takšnih bojev bi si lahko prislužil do eno leto zapora, če pa je organizacija bojev storjena v hudodelski združbi, pa bi lahko sodišče izreklo kazen do osem let zapora.

Pobudnik zakonskih sprememb je organizacija Ustavimo pasje borbe oziroma Zavod Pit, ki na neustreznost pravnih okvirjev opozarja že od leta 2010, vendar so prej praviloma naleteli na gluha ušesa. Zdaj pa je, vsaj po parlamentarni podpori sodeč, dovolj politične volje, da se stvari premaknejo.

Težko do zaprtih krogov

Po besedah Tanje Vidergar, predstavnice organizacije Ustavimo pasje borbe, je problem pasjih bojev pri nas precej večji, kot se zdi v javnosti. Eden od vzrokov, zakaj si prizadevajo za strožje kazni, je to, da je s sedanjimi predpisi storilcem težko stopiti na prste, čeprav imajo posnetke, na katerih so ti ljudje v pitu ali celo javno priznajo, da se takšnih prireditev udeležujejo.

»Težko je tudi zaradi tega, ker je zagrožena kazen mučenja živali samo do dve leti zapora, zaradi česar ljudem, za katere sumimo, da se ukvarjajo s tem, ne moremo priti zraven s kakšnimi drugimi ukrepi, razen s klasičnimi metodami. Ne moremo uporabiti prikritih preiskovalnih ukrepov. Za nas bi bilo lažje, če bi se zagrožena kazen zvišala na pet let in bi bilo to kataloško kaznivo dejanje. Na lažji način bi zadeve preiskovali in prišli do zaprtih krogov, ki se s tem ukvarjajo,« meni Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka v oddelku za premoženjsko kriminaliteto na generalni policijski upravi.

»Ljudje nam pošiljajo informacije, pogosto linke iz tujine, ampak nam to žal nič ne pomaga. Potrebujemo konkretno informacijo, kje in kdaj bo organiziran boj, da nekako poskušamo priti zraven. To pa je zelo težko, ker gre za zaprte kroge. Zaupati ti morajo. V boj te povabijo, ko se zares prepričajo o tebi. Potrebuješ povabilo od nekoga iz obstoječe skupine, da lahko sploh sodeluješ. Skoraj nemogoče je dobiti informacije brez prikritih ukrepov, razen če se kdo, ki je znotraj skupine, ne odloči, da bo sodeloval z nami.« Po mnenju Uršule Belaj se pri nas ljudje najbrž ukvarjajo bolj z vzrejo psov in jih trenirajo, manj je samih borb: »Zelo verjetno z njimi odhajajo v tujino, zlasti na Balkan, pa tudi v Madžarsko in Italijo.« Za večino videoposnetkov, ki jim jih pošiljajo prijavitelji, ugotovijo, da so bili narejeni v tujini, zato na podlagi tega ne morejo ukrepati.

Na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so pojasnili, da zakon o zaščiti živali opredeljuje kot prepovedano ravnanje organiziranje bojev živali, uporabo živali za boje, spodbujanje in šolanje živali za boj z drugo živaljo ter v primeru posledic določa, da se šteje takšno ravnanje za mučenje, ki je v kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje: »Podpiramo povišanje zagroženih kazni in predvidene določene kvalificirane oblike (ponavljajoča dejanja …) ter dodatno opredelitev organiziranja, sodelovanja pri bojev živali in s tem povezanih stav kot kaznivo dejanje. V kazensko zakonodajo bi bilo smiselno vključiti tudi varnostni ukrep prepovedi posedovanja določene vrste živali za pravnomočno obsojene storilce kaznivih dejanj in načine preverjanja.«

Ob 10. uri objavljamo prispevek o primerih kazenskega pregona pasjih bojev.