Zaradi vročine lahko telesna temperatura podivja

V obdobju vročinskih valov se število smrti poveča.
Fotografija: Pregled podatkov o obiskih na internistični prvi pomoči je pokazal, da je v obdobju hude vročine tam več obiskov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Pregled podatkov o obiskih na internistični prvi pomoči je pokazal, da je v obdobju hude vročine tam več obiskov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Raziskovalci napovedujejo, da bo skoraj polovica svetovnega prebivalstva do konca tega stoletja 20 dni ali več na leto izpostavljena potencialno smrtonosni toploti. Kako vročino premaguje organizem in zakaj je ta lahko smrtna, pojasnjujeta Ana Hojs in Simon Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Vročina sproži v telesu mehanizme za ohranjanje primerne telesne temperature, kar je za telo dodaten napor. Oslabljeni ali še nerazviti termoregulacijski mehanizmi v telesu zmanjšajo možnost ohranjanja telesne temperature, kar lahko privede do pregretja organizma.

Vročinska kap ali udar je ena od vrst pregretja in nastane, ko se telo pregreje v zelo kratkem času. Najvidnejši simptom je podivjana telesna temperatura, ki se lahko povzpne tudi na 43 stopinj Celzija. Razvije se pri bolnikih, na primer slabo pokretnih osebah, ki ne zmorejo poskrbeti zase, v slabo hlajenih prostorih z omejenim dostopom do tekočin in tudi pri sicer zdravih ljudeh pri intenzivnem telesnem naporu v vročem okolju, še posebno če taka oseba ne nadomešča tekočin in soli. Prizadeti se običajno ne poti več, koža je vroča in suha. Lahko se pojavijo krči, neobičajni, nehoteni gibi, motnje ravnotežja in zavesti, ki se lahko stopnjujejo od zmedenosti, nezavesti, celo smrti.

Nevarna je še vročinska izčrpanost, ki nastane zaradi predolgega nastavljanja soncu. Posledice takšne izčrpanosti lahko pokvarijo delovanje centralnega živčnega sistema, kar lahko privede do bruhanja in delirija.

Vročina sproži v telesu mehanizme za ohranjanje primerne telesne temperature, kar je za telo dodaten napor. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vročina sproži v telesu mehanizme za ohranjanje primerne telesne temperature, kar je za telo dodaten napor. FOTO: Jure Eržen/Delo


Ali postajajo naša telesa zaradi klimatizacije manj prilagodljiva na vročinske valove? Na NIJZ odgovarjajo, da bi bilo z vidika fiziologije povsem mogoče, da tudi zaradi ohlajanja prostorov izgubimo prilagoditev telesa na vročino. »Če bi, na primer, preživeli večino časa v klimatiziranih okoljih in dražljaja toplote ne bi bilo. Glede na to, da bi morali biti za aklimatizacijo izpostavljeni toploti teden ali dva vsaj dve uri na dan, bi moral biti delež časa v klimatiziranih prostorih res velik – na primer če bi bolnik za tri tedne obležal v klimatizirani bolnišnici.« Po mnenju strokovnjakov je treba upoštevati, da se prilagoditvene sposobnosti ljudi kot tudi klimatizacije razlikujejo. Zmernost je potrebna tudi pri tem, menijo pa, da vsaj v Sloveniji klimatizacija še ne zmanjšuje aklimatizacije.

V Sloveniji se je v času vročinskih valov leta 2015 povečalo število umrlih. Takrat je umrlo 137 (sedem odstotkov) prebivalcev več, kot jih sicer umira v tem časovnem obdobju. »Ko smo opazovali daljše (desetletno) časovno obdobje (2006–2015), smo ugotovili, da umirajo predvsem starejši zaradi vseh vzrokov smrti in zaradi srčno-žilnih bolezni, največ v delu Slovenije z blažjim celinskim podnebjem, kjer sta tudi obe največji slovenski mesti. Leta 2017 nismo zaznali povečanja števila umrlih v obdobju vročinskih valov,« sta zapisala Hojseva in Perčič z NIJZ.

Pregled podatkov o obiskih na Internistični prvi pomoči je pokazal, da je v obdobju hude vročine tam več obiskov. Sprotnih podatkov na inštitutu ne spremljajo, se pa ves čas odzivajo in objavljamo napotke za prebivalce na spletni strani in kanalih NIJZ na družbenih omrežjih, opozorila so dostopna tudi na spletnih straneh agencije za okolje in prostor.

Preberite še:

Komentarji: