95-odstotna podražitev smeti za pet občin

Zasavci bodo maja prvič plačali »davek« na Ceroz: višje položnice zadoščajo le za kritje tekoče izgube, 2,2 milijona pretekle ostaja.

Objavljeno
04. april 2019 06.00
Posodobljeno
04. april 2019 08.10
Hrastnik – Zasavski Ceroz se je začasno ognil najbolj črnemu scenariju – likvidaciji podjetja v lasti petih občin, a »davek«, ki ga bodo zato plačale občine in zasavska gospodinjstva, bo visok. S 1. aprilom se je ravnanje z odpadki z 98,8 evra podražilo na 194 evrov za tono. Višja cena za gospodinjstva prihaja z majskimi položnicami, 2,2 milijona evrov bilančne izgube ostaja.

Majske položnice bodo za gospodinjstva v urbanih območjih Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Litje in Radeč višje za 1,5 evra, na neurbanih območjih pa približno za polovico tega zneska. Doslej so najvišjo ceno – 1,5 evra - plačevali v Trbovljah, najnižjo – 0,83 evra – v Radečah.

Novi elaborat cen breme sanacije podjetja in vseh napačnih odločitev prejšnjega vodstva pričakovano prelaga na občine oziroma na zasavska gospodinjstva. Ima pa elaborat tudi dobro stran, ugotavlja hrastniški župan Marko Funkl: »Z njim smo si za leto in pol podaljšali čas za odločanje.«

image
Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi. Foto Leon Vidic
Matjaž Švagan, župan Zagorja
»Trboveljčani ne morejo enostavno oditi iz skupnega projekta. V Cerozovi zgodbi smo bili skupaj od začetka. In na koncu lahko ugotovimo, da smo bili tudi skupaj zavedeni. Da ni bil nekdo zaveden bolj, drugi manj. Trdim, da Trboveljčani ne morejo oditi brez prevzema preteklih stroškov. Sami pravijo, da lahko, drugi trdimo, da ne. In vsi smo preverili vse pravne možnosti.«

image
Marko Funkl, župan Hrastnika. Foto Uroš Hočevar
Marko Funkl, župan Hrastnika
»Načeloma lahko Trboveljčani jutri prenehajo voziti odpadke na skupno deponijo na Uničnem, če seveda imajo konkretno ponudbo od drugod. A cenejšo bodo težko dobili brez prekladalne rampe. Vzvoda, s katerim bi jim občine soustanoviteljice preprečile odhod iz skupnega projekta, grajenega z evropskimi milijoni, nimamo. Imamo pa v rokah vse vzvode glede odgovornosti za nazaj.«


Nova cena ne zadošča za kritje starih izgub


S podražitvijo odpadkov se je zasavski Ceroz ognil likvidaciji.
Od 1,5 do 0,8 evra višje zneske lahko gospodinjstva pričakujejo maja.
Morebitni odhod občine Trbovlje ima lahko dolgoročne posledice za občane.


Nova, kar 95 odstotkov višja cena za tono odpadkov, je ekonomska cena, ki bo pokrila tekoče stroške, ne bo pa krila pretekle izgube, ki je nastala ravno zaradi prenizke cene ravnanja z odpadki. V primerjavi s primerljivimi centri je imel Ceroz od 50 do 243 odstotkov nižje cene storitev. Nizke cene so veljale tudi za odpadke, ki so jih od 2016 v Zasavje testno vozili iz goriške regije in v katerih je bilo 60 odstotkov gorljivih odpadkov RDF. Ti končajo v tujih sežigalnicah, a Ceroz je z njimi zasut – blizu 8000 ton jih je ta hip na Uničnem -, saj je podjetju zmanjkalo denarja za odvoz in nadaljnjo obdelavo, ki se je v tem času trikrat podražila; suče se okrog 170 evrov za tono. Funkl pravi: »Goriške občine so največji dobičkar v zadevi Ceroz.« Končne odločitve o tem, ali bodo Goričani po podražitvi še vozili odpadke na Unično, ni. A višja cena zadošča, da Ceroz preživi tudi brez njih. Pravi izplen podražitve bo znan po kontrolnem elaboratu cen predvidoma junija. Po pričakovanjih naj bi tekočo izgubo v naslednjih mesecih zajezili in s tekočimi prilivi krili tudi stroške odvoza odpadkov RDF v termično obdelavo. Direktor Ceroza Jože Velikonja računa, da se bodo sanacije poslovanja in s tem pokrivanja pretekle izgube lotili po potrditvi izvršilnega dela predloga sanacijskega programa s finančnimi ukrepi občin, likvidnost pa bo, ocenjuje, do takrat problematična, saj bodo prilivi odvisni od količine prejetih odpadkov.


Dolgoročne posledice izstopa za Trbovlje?


95 odstotkov
dražje je za pet zasavskih občin od 1. aprila ravnanje z odpadki


Vztrajanje trboveljske županje Jasne Gabrič, da se 1. januarja 2020 Trbovlje poslovijo od Uničnega, se bo najverjetneje znašlo na sodišču. Litijski župan Franci Rokavec svari pred dolgoročnimi posledicami za Trboveljčane, če se občinsko vodstvo ne odloči drugače. Trbovlje bodo morale ob morebitnem izstopu prevzeti sorazmeren delež nastalih izgub oziroma dolgov. Prav tako bo treba v primeru "osamosvojitve" odpadke do prevzema nekam odložiti. Na prevzemnike naj bi čakali na Neži, nekdanji občinski deponiji. Ker se prevoz smeti splača le s priklopnikom, ki zaleže za štiri smetarske tovornjake, brez prekladalne rampe na Neži ne bo šlo. »A Neža je za zdaj Cerozova,« opozarja Funkl.


Padale bodo tožbe


Enako kot pretekla izguba ostaja neznanka tudi pripravljenost občin, da milijonski Cerozov dolg iz naslova najema infrastrukture konvertirajo v lastniške deleže. Infrastruktura v vsakem primeru ostaja v lasti občin ustanoviteljic, zagotavlja Funkl. Kar pomeni, da bi bila občina Trbovlje tudi v primeru izstopa formalno še naprej soustanoviteljica Ceroza. Dilem, kaj to pomeni, je veliko. Osnovni kapital Ceroza je 10.500 evrov. Če Trbovlje izstopijo, postanejo največji družbenik Zagorjani. Ali to pomeni, da bi morali kriti tudi največji delež dolgov oziroma da bi si morale štiri občine deliti tudi del trboveljskih grehov? V tem primeru se tožbi ne bo mogoče ogniti. Prav tako je ta hip mogoče le ugibati, ali se bo na sodišču končalo tudi ugotavljanje odgovornosti prejšnjega poslovodstva Ceroza pod dolgoletnim direktorovanjem Vilija Petriča in Cerozove skupščine. Odškodninsko oziroma kazensko razjasnitev zadev skupaj z revizijo poslovanja Ceroza od 2016 od direktorja Jožeta Velikonje zahtevajo župani.

2,2 milijona evrov
bilančne izgube Ceroza kljub podražitvi ostaje nepokrite