Tiskane izdaje
Nova Gorica − Jutri se izteče rok, ki ga je ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport (MIZŠ) sprva določilo za konec zbiranja vlog za javno-zasebno partnerstvo pri prenovi vile Rafut. A je zdaj že popolnoma jasno, da v tem času na razpis ni prispela niti ena sama vloga, zato so se na ministrstvu odločili, da jih bodo zbirali še do konca marca.
Kot so za Delo pojasnili na MIZŠ, so omenjeni razpis v želji, da bi pritegnili čim več zanimanja, poslali na veleposlaništva in zainteresiranim organizacijam ter ga prevedli v pet jezikov (francoščino, angleščino, italijanščino, nemščino in arabščino), pripravili pa so tudi kratko videopredstavitev lokacije, vile Rafut in parka ter priložnosti, ki se tam ponujajo. »Kljub temu odziv na poziv ni bil prav velik, zato smo se odločili, da rok za oddajo vlog podaljšamo do konca letošnjega marca. Hkrati smo obvestilo o podaljšanju ponovno poslali na kar nekaj elektronskih naslovov in jih nanj ponovno opozorili,« pravijo na ministrstvu.
Prijav, kot priznavajo, do tega trenutka še niso prejeli, je pa na njihov naslov prišlo nekaj vprašanj in prošenj za posredovanje dokumentacije. Prav tako se na ministrstvu za zdaj ne dogovarjajo s katerim od potencialnih investitorjev, ki bi moral v prenovo vile, enega redkih primerov neoislamske arhitekture pri nas, vložiti tri milijone evrov. Povedano drugače: interesa za prenovo vile med zasebniki doma in na tujem očitno ni.
Vila, delo arhitekta Antona Laščaka, kjer so imele tukajšnja občina, novogoriška univerza in ZRC SAZU še pred leti velike načrte, je tako prepuščena zobu časa in vse bolj propada. Naj spomnimo: v vili so med drugim načrtovali raziskovalno in študijsko središče ZRC SAZU, Univerze v Novi Gorici in Centra za evromediteranske študije (Emuni), a čeprav so bili leta 2008 projekti za prenovo vile že pripravljeni in gradbeno dovoljenje pridobljeno, je tedanje ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pod vodstvom Mojce Kucler Dolinar denar namesto za obnovo namenilo poplačilu dolgov Univerze na Primorskem. Država se je potem odločila, da bo vilo prodala, čemur je ostro nasprotovala novogoriška občina, ki si je prizadevala za brezplačen prenos vile v njeno last.
Ker sta vila Rafut in Rafutski park vrednoti državnega pomena, celotno območje pa je naravni spomenik, je na iskanje novega lastnika vplival še zakon o ohranjanju narave, po katerem nepremičnine na zavarovanih območjih in zemljišča z naravnimi vrednotami niso v pravnem prometu, če so v lasti države. Ministrstvo je julija 2012 prejelo vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva pri prenovi vile, pol leta kasneje pa je sporočilo, da bo objavilo javni razpis za izbiro partnerja za obnovo vile Rafut in dela Rafutskega parka. Da so razpis konec lanskega oktobra zares objavili, so potrebovali skoraj tri leta.
Tudi če bi do konca marca zasebnika, ki bi bil v vilo pripravljen vložiti tri milijone evrov, vendarle dobili, je v tem trenutku nemogoče napovedati, kdaj bo znan izbrani investotor. Kot pravijo na MIZŠ, namreč zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa, da se najprej izvede predhodni postopek (poziv), nato pa po prejemu in preučitvi vseh vlog in ugotovitvi, da obstaja zasebni interes, lahko pripravijo akt o javno-zasebnem partnerstvu in objavi javni razpis, ki sicer že poskuša upoštevati predloge potencialnih 'promotorjev'.
Pri omenjenem pozivu v vlogi javnega partnerja nastopata tako MIZŠ kot novogoriška občina, kar pomeni, da bosta morala odločitev o javno-zasebnem partnerstvu sprejeti tako vlada kot tudi novogoriški mestni svet. Po tej odločitvi sledi objava javnega razpisa ter šele nato, skladno s postavljenimi pogoji in merili, izbira najprimernejšega kandidata oziroma podpis pogodbe z najprimernejšim kandidatom.
