Zaslužek že, a ne za vsako ceno

RTH: kje dobiti 300.000 kubičnih metrov materialov za sanacijo površin?

Objavljeno
23. marec 2017 17.16
malovrh/Rudnik Trbovlje-Hrastnik
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Trbovlje - Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) je na degradirane površine Bukove gore doslej vgradil polovico ali 300.000 kubičnih metrov produktov iz industrijskih odpadkov. Zaradi nezaupanja ljudi v tovornjake z domnevno sumljivim tovorom je RTH naročil raziskave, ki so pokazale, da vse sicer ni b.p., vsekakor pa je strah, da Bukova gora zdrsi v dolino, pretiran.

Raziskavo je na nekdanjem površinskem kopu v Bukovi gori opravil Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). V vrtinah, globine tudi do dvajsetih metrov, so preverjali vsebnost štirinajstih nevarnih snovi in od petih vzorcev našli dva sporna. V enem so bile prekoračene vsebnosti molibdena, fluoridov in sulfatov, v drugem je bil baker »na meji« dovoljenega.

Baker izvira iz produktov iz krškega Vipapa, prekoračeni elementi v prvem vzorcu pa iz pepelov, sadre in žlindre iz trboveljskega Teta. Karmen Fifer Bizjak in Ana Mladenovič z ZAG pojasnjujeta, da so izkazane povečane vrednosti posledica neupoštevanja slovenskih tehniških standardov, da so pri vgradnji produktov očitno dodajali premalo vlage in da jih niso dovolj premešali. Ker so jih vgrajevali v kotanjo, pa kljub temu ni nobene nevarnosti, da sloji splazijo.

Bolj je vprašljiv vpliv na okoliške vode in prenos materialov v okolje. Zato bo RTH, kakor je napovedal direktor Jani Žlak, že na aprilski seji pri nadzornikih iskal soglasje za raziskave dodatnih desetih vzorcev. To sicer ne bo zavrlo procesa sanacije degradiranih površin po programu zapiranja, ki predvideva zaprtje RTH do konca 2018, ga pa bo podražilo za najmanj sto tisoč evrov.

RTH potrebuje za zapolnitev kotanje Bukove gore še okrog 300.000 kubičnih metrov materiala ali okrog 40.000 kubičnih metrov letno, a tega že zdaj kronično primanjkuje. Ob sedanji dinamiki bodo kotanjo sanirali še vse naslednje desetletje, ocenjuje Žlak. Trenutno dobavitelji navažajo material na testno Savsko polje - pretežno iz Krškega, saj TET ne obratuje že od konca 2014. Za podjetje v zapiranju vgradnja materialov pomeni soliden zaslužek: evro za vsak kubični meter.

»To pa ne pomeni, da bi vgrajevali karkoli, prav tako ne materiale, ki jih stroka ocenjuje za sporne oziroma nevarne,« zagotavlja Žlak. A mnenj, kako zapolniti Bukovo goro, je skoraj toliko, kot je interesnih strani. Tako so na ZAG mnenja, da je mogoče zemljino z območja celjske Cinkarne, ki ima sicer status nevarnega odpadka, učinkovito spremeniti v nenevarnega, Marjana Fabjan iz trboveljske Civilne iniciative pa, da je že misel na kaj takega nesprejemljiva. Odgovora, kaj z rudniškimi površinami po letu 2018, ta hip nima niti edini pristojni za RTH, Slovenski državni holding. »Najbrž bo treba poiskati sistemsko rešitev na državni ravni,« ugiba Žlak.


RTH je sicer neuspešno kandidiral tudi na razpisu za pepel iz ljubljanskega Tetola.