Zaupanje delodajalcu je nova svetovna mantra

Edelmanov barometer zaupanja: V svetu najbolj zaupajo svojim šefom, kaj pa mi? – Se je lažje prilagoditi spremembam ali ženski psihi?

Objavljeno
28. januar 2019 07.00
Posodobljeno
28. januar 2019 08.52
Največjega zaupanja so na globalni ravni deležna švicarska, nemška, kanadska in japonska podjetja. FOTO: Shutterstock
Ljubljana – Zaupanje delodajalcu postaja nova svetovna mantra. Najnovejši Edelmanov barometer zaupanja razkriva, da je »moj delodajalec« institucija, ki ji zaupa večina ljudi. Delodajalec je tisti, ki naj na globalni ravni vleče voz sprememb in se odziva na izzive časa. Z velikim zaostankom mu sledijo nevladniki, podjetja, vlade in mediji; slava zadnjih se vrača.

Pot do zaupanja v delo, kot so pri komunikacijski hiši Edelman poimenovali novodobna pogodbena razmerja med zaposlovalci in zaposlenci, se je tlakovala skoraj dve desetletji. Na začetku tisočletja je rasel vpliv nevladnih organizacij (NVO), leta 2011 je nastopilo obdobje avtoritet. Leta 2017 je zaupanje doživelo krizo, lani so se zanj že razvnemale bitke, letos slavi zmago. Delodajalci so v krepkem vodstvu pred nevladniki, podjetji, vlado in mediji. Čeprav so ti na zadnjem mestu, se zaupanje v tradicionalne medije povečuje, medtem ko družbena omrežja vse bolj izgubljajo vpliv.
 

Vračanje k institucijam, ki jih je mogoče nadzorovati


image
Goran Lukić: Vračanje k delodajalcem kot institucijam? Ne pri nas. FOTO: Aleš Černivec


Pri Edelmanu »zmago« delodajalcev pripisujejo dejstvu, da so ljudje v zadnjih desetih letih izgubili zaupanje v tradicionalne institucije in avtoritete, čemur je sledila še resignacija zaradi »neobvladljivih« družbenih omrežij, ki požirajo in nekritično širijo informacije, zaradi česar se večina Zemljanov boji, da bodo žrtve lažnega toka podatkov. Rezultat je vračanje k institucijam, ki jih je mogoče nadzorovati – in delodajalci oziroma vodilni so iz te »sfere«. A ne pri nas, je prepričan Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice. Da bi se tudi poti slovenskega delavca in delodajalca križale na točki »kar največjega zaupanja«, se ne strinja: »Smo še daleč od tega – med drugim zaradi razmeroma velike popularnosti spreminjanja delavcev v zunanjo storitev, na čemer zagotovo ni mogoče graditi zaupanja.«

image
Andrej Orožen: ”Spremljati družbene spremembe in se jim prilagajati? Kobal je rekel, da je to kot ženska psiha. Še kameleonu bi se zmešalo …” FOTO: Voranc Vogel


Andrej Orožen, direktor trboveljskega Dewesofta, enega vodilnih slovenskih visokotehnoloških podjetij, nasprotno, upa, da se točki največjega zaupanja približujemo tudi pri nas: »Sodelavci razumejo gospodarstvo, gospodarno ravnanje, dobiček, denar ... Vse večja razgledanost nam pomaga pri transparentnem delovanju in obojestranskem razumevanju plač, investicij, razvoja. Počasi se zavedajo nujnosti razvoja in plasiranja ustvarjenega.«
 

Vodilni naj bo vodilni vedno in povsod


Kar tri četrtine vprašanih v Edelmanovi raziskavi – sodelovalo je 30.000 oseb iz 27 držav, med njimi ni Slovenije – od vodilnih pričakuje, da bodo vlogo prvega prevzeli tudi pri uvajanju družbenih sprememb. Kar 71 odstotkov zaposlenih se strinja, da je ključno, da se vodilni odzivajo na izzive, ki jih prinašajo razvoj industrije, politika, nacionalne krize in zaposlovalna politika. Večina je prepričanih, da je na menedžerjih, da izboljšajo poslovanje podjetij – med drugim povečajo dobiček, obenem pa izboljšajo tudi gospodarski položaj in kakovost bivanja v skupnostih, v katerih živijo. Vodilni lahko po mnenju zaposlenih pozitivno vplivajo na plačno enakost, na predsodke in diskriminacijo, na lažne novice, spolno nadlegovanje, varovanje osebnih podatkov pa celo na okoljski odtis.

Veliko zaupanje zaposlenih do zaposlovalcev je merljivo: kaže se v večji pripadnosti in zvestobi zaposlenih podjetjem. Andrej Orožen ruši stereotip globalnega delodajalca, saj se pri njih ne odzivajo »preveč na družbene spremembe«: »Stroka nas pelje v neznane vode in iz novitet poskušamo potegniti kar največ. Spremljati družbene spremembe in se jim prilagajati? Kobal je rekel, da je to kot ženska psiha. Še kameleonu bi se zmešalo … Seveda pa s pomočjo zunanjih institucij sledimo zakonodaji in vedno novim zahtevam po poročanju.« 

»Verjamem, da pričakuje več kot plačo,« pa meni o slovenskem delavcu. Zaposleni želijo biti opaženi, dodaja: »Nekateri bi želeli svojo potrditev dokazati tudi s sprejetjem njihovega mnenja kot odločitev. Mogoče se prehitro postavijo na svoj prav, ki bi se moral kar zgoditi. Hitre spremembe želijo uveljaviti takoj.« Spremembe pa so tako hitre, da je po njegovem prav kdaj kakšno tudi »preskočiti«.

image
Delo Infografika

 

Na vrhu švicarska in nemška podjetja


Največjega zaupanja so na globalni ravni deležna švicarska, nemška, kanadska in japonska podjetja, najmanj domačim blagovnim znamkam zaupajo Mehičani, zaupanje se je povečalo v dvanajstih panogah od petnajstih, največje je v visokotehnološka podjetja, najmanj so ga deležni finančniki. Kaj pa slovenski delavec: ali bolj zaupa »svojim« ali tujim delodajalcem? Orožen upa, da svojim: »Je pa res, da domači direktorji, vodje, lastniki ne zaupajo sebi, ampak raje predajo odgovornosti tujcem. Enako velja za vlado. Holdinge in gigante v državni lasti raje prepustijo vodenju tujcev. S tem nekaj pokažejo ...«

Slovenska slika zaupanja obrnjena na glavo?


Rezultat novega zaupanja je novi globalni »new deal« med zaposlenimi in zaposlovalci, tako imenovano zaupanje v delo, ki temelji na štirih izhodiščih: biti vodilni pri spremembah, opolnomočiti zaposlene, delovati lokalno in tudi pri vodenju ostati zvest vrednotam.

71 odstotkov zaposlenih se strinja, da je odzivanje vodilnih v podjetjih na spremembe ključno.


To je slika zaupanja v svetu, kako pa je pri nas? Se naš vodilni kader ustrezno odziva na družbene spremembe, povprečni zaposleni pa od »šefov« pričakuje odgovore na izzive časa oziroma se nanje celo sam odziva? Globalna slika zaupanja je v Sloveniji v pretežni meri obrnjena na glavo. Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, pravi: »Medtem ko je delodajalec usmerjen v kratkoročne elemente intenzivnosti oziroma ekstenzivnosti dela namesto srednjeročnega do dolgoročnega vlaganja v kader, je povprečen slovenski zaposleni postavljen v razmere nizke avtonomnosti in visoke intenzivnosti dela.« Sklicujoč se na četrto raziskavo Eurofounda o delovnih razmerah Lukić sklene: »Če gledamo hkrati na zahteve delovnega mesta in nadzor nad delovnim mestom, sodi Slovenija v skupino 'organizacij napornega dela'.«​
 

Vrzel med ozaveščenemi in množicami se poglablja


Povprečen slovenski zaposleni ni ravno samostojen, hkrati pa intenzivno dela.


Te razlike v zaupanju med ozaveščeno javnostjo in množicami pri Edelmanu razlagajo v hamletovskem slogu – kot »še vedno je nekaj gnilega v družbi tej«. Zato je v razvitem svetu še vedno precej pesimizma. Le vsak tretji od teh, ki so sodelovali v raziskavi, verjame, da se bo položaj njegove družine v prihodnjih petih letih izboljšal, vsak peti pa, da sistem ne dela zanj in da so spremembe v družbi neizogibne. Orožen o strahu slovenskih delavcev meni: »Izobraženi po evropskih anketah izredno zaupajo vase. Verjamejo, da lahko v nekaj dneh dobijo sanjsko službo, ker si jih vsi želijo. To je seveda res, a velja le za najboljše. Manj izobražene pa prihodnost skrbi.« Zanje Orožen ponuja rešitev v storitvenih dejavnostih oziroma obrti. »Izredno dobro plačano, a naporno delo,« pravi.

Protesti kot »globalno gibanje« za boljši svet?
 
Čeprav »vsi ne hodijo na ulice«, obstaja veliko možnosti,  da rumeni jopiči v Franciji, indijski »ženski zid« ali protesti zaposlenih v visokotehnoloških podjetjih, kot je Amazon, postanejo »posnemanja vreden« vzorec družbenih sprememb, ocenjujejo pri Edelmanu.  
 
Svet še vedno obvladuje globalni strah pred izgubo dela, ki je sprožil željo po družbenih spremembah in potrebo po pravih informacijah, s tem pa medijski potres in poplavo izmenjave informacij. V njej krepko prednjačijo ženske. Zaupanje v tradicionalne medije je s 64-odstotno podporo doseglo zgodovinsko raven, ki je sicer najnižje v Evropi - 60-odstotno, najvišje pa v Latinski Ameriki – 66-odstotno. Padec zaupanje doživljajo družbena omrežja, ki jih kot verodostojne ne jemlje več niti polovica sveta: sapa jim pojenjuje v Evropi in ZDA, kjer jim zaupa dobra tretjina – v nasprotju z Latinsko Ameriko, ki jim verjame še 53-odstotno.