Zavrnili priporočilo vladi

Ljubljana - Ob obravnavi posebnega poročila varuha človekovih pravic o vprašanju izbrisanih so poslanci odločali o predlogu priporočila komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, da se vprašanje izbrisanih uredi v sistemskem zakonu. Parlamentarna večina je predlog priporočila zavrnila (s 43 glasovi proti 29), ker meni, da bi pomenil podlago za izplačevanje po njihovem mnenju neupravičenih odškodnin, in se zavzema za ustavni zakon o izbrisanih.

Poslanci SD, LDS in DeSUS so bili za sprejetje priporočila, saj menijo, da bi morali status izbrisanih prebivalcev Slovenije, ki ga po njihovem mnenju država še ni uredila in odpravila ugotovljene nezakonitosti iz leta 1992, urediti v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je opozoril, da je že skrajni čas za ureditev položaja izbrisanih v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Zakonske rešitve do decembra?

Notranji minister Dragutin Mate pa je povedal, da pripravljajo zakonske rešitve, ki jih bodo DZ posredovali do decembra.

Vlada je v normativni načrt dela za letošnje leto uvrstila tudi pripravo "ustavnega zakona ali zakona, ki bi bil sprejemljiv, in bi reševal celovito to področje", je danes dejal notranji minister Dragutin Mate na parlamentarnem zasedanju ob obravnavi posebnega poročila varuha človekovih pravic o tem vprašanju. Minister Mate je še dejal, da na ministrstvu dela skupina ljudi, ki intenzivno pripravlja zakon, v to skupino pa so vključili tudi zunanje strokovnjake, ki bodo pripravljeni zakon še dodatno pregledali. Minister predvideva, da naj bi skozi vladne procedure omenjeni zakon šel do konca novembra, v začetku decembra bi prišel tudi v državni zbor, kjer bi potem lahko to zadevo celovito rešili.

Minister je še pojasnil, da je sicer v zvezi s sklepom ustavnega sodišča ministrstvo od februarja do julija lani izdalo 4093 odločb izbrisanim, septembra lani pa so prenehali z vsemi dejavnostmi v zvezi s tem. Eden od razlogov za to je bilo tudi pomanjkanje finančnih sredstev za to delo. Odločbe so sicer izdajali uslužbenci, ki so izven delovnega časa opravljali to dodatno delo za dodatno plačilo, za kar je ministrstvo porabilo nekaj čez 36 milijonov tolarjev.

Hanžek poslance spomnil na "izjemno lepo potezo"

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je poudaril, da je že čas, da se vprašanje izbrisanih vendarle ustrezno razreši. "Upam in verjamem, da bo to najvišje zakonodajno telo sledilo zahtevam pravne države in potrdilo sklep, da je treba status izbrisanih urediti takoj oziroma čim prej in to v skladu z odločbami ustavnega sodišča." Poslanke in poslance je spomnil na "izjemno lepo potezo", ki jo je Slovenija naredila po osamosvojitvi, in sicer, da je ponudila državljanstvo vsem ljudem iz ostalih republik nekdanje Jugoslavije, ki so živeli v Sloveniji. "Žal je to izjemno potezo in izjemen ugled uničila druga nesmiselna ali nepotrebna poteza, ki se je naredila z izbrisanimi," je opozoril Hanžek.

SNS: Poročilo varuha je skrajno enostranski opis dogodkov

Po mnenju Boštjana Zagorca (SNS) je poročilo varuha človekovih pravic "skrajno enostranski opis dogodkov v zvezi s samoizbrisanimi". Zato se jim v nacionalni stranki zdi izpod časti, da bi razpravljali o takšnem "enostranskem izdelku, ki nas napotuje k pavšalnemu delu in reševanju problema, ki ga ni".

Franc Žnidaršič (DeSUS) pa je drugačnega mnenja, saj je iz varuhovega poročila mogoče nedvoumno razbrati, da se je veliki skupini prebivalcev po osamosvojitvi zgodila krivica. Problem je ostal nerešen predolgo časa, zato v DeSUS odklanjajo zavlačevanje z njegovim reševanjem, zagovarjajo pa tudi reševanje položaja teh ljudi v skladu z odločbo ustavnega sodišča. "To moramo storiti preden bo o tem odločalo Evropsko sodišče, da bi se izognili mednarodni sramoti in škodi za lastno državo."

SD: pričakujemo, da bo vlada sledila odločbi ustavnega sodišča

V SD pričakujejo, da bo vlada s svojim predlogom zakona sledila odločbi ustavnega sodišča, ne pa da bo poskušala zaobiti vsebino odločbe ustavnega sodišča in z ustavnim zakonom ponovno poskušala ohraniti krivice, ne da bi odpravila nezakonitosti, ki so bile izbrisanim storjene 26. februarja 1992, je dejal Miran Potrč (SD). Glede na izražena mnenje nekaterih poslanskih skupin sicer kaže, da nerazumevanje in sovraštvo do izbrisanih ostaja, kljub temu v SD poslanke in poslance pozivajo k razumu in strpnosti.

Enako kot v SD in DeSUS so tudi v LDS prepričani, da bi omenjeno vprašanje morali urediti v sistemskem zakonu, ne pa v ustavnem, kar predlagajo v strankah vladne koalicije. Kot je dejala Majda Širca (LDS),"imamo odločbo ustavnega sodišča, ki bi lahko bila že realizirana, skoraj do konca procedure pripeljan sistemski zakon in izbrisane, ki čakajo ". Sicer pa vladi očita, da v njenem programu za letošnje leto ni zasledila jasnih ukrepov za reševanje vprašanja izbrisanih.

NSi: ustavni zakon kot edina možna rešitev

Stališče Nove Slovenije (NSi) je bilo in ostaja, da je treba vprašanje izbrisanih urediti z ustavnim zakonom, saj se je ta pokazal kot edina možna rešitev, saj so vse ostale že padle v vodo, je dejala Marjetka Uhan (NSi). Po mnenju NSi je ustavno sodišče s svojo odločbo iz leta 2003 kršilo temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in s tem prevzelo funkcijo zakonodajalca. V NSi vidijo edino rešitev v individualnem reševanju brez možnosti za velike odškodninske zahtevke, sistemski zakon pa bi namreč omogočil pravno podlago za visoke odškodnine.

Tudi v SLS po besedah Jakoba Presečnika menijo, da je ustavni zakon edina možna rešitev. Z njim bi namreč rešili problematiko izbrisanih in tudi priznali odškodnino vsem, ki bi jim ob individualni obravnavi dokazali, da so bili oškodovani, če so seveda imeli stalno bivališče v Sloveniji od 26. februarja 1992 dalje. Poleg tega pa so v SLS prepričani, da so bile do zdaj izdane odločbe nezakonite, saj nimajo podlage v nobenem zakonu.

Nasprotovanje predlaganemu priporočilu komisije DZ za peticije ter človekove pravice je v imenu vladne SDS izrazil tudi Rudolf Petan, saj bi s sistemskim zakonom izbrisanim omogočili, da tožijo državo za velike odškodnine. Vsebina tega priporočila je po mnenju SDS škodljiva za državo, zavzemajo pa se za reševanje individualnih primerov, ne pa kar počez, tudi zato, ker pri izbrisanih še vedno ni jasno, koliko jih je.

Razprave so se vrtele okoli vprašanja samega izbrisa

Tudi tokrat so se poslanske razprave vrtele okoli vprašanja samega izbrisa in odločbe ustavnega sodišča, primeru Aksentijević, domnevnem sodelovanju izbrisanih z JLA pri agresiji na Slovenijo, o domnevno spornih izjavah varuha človekovih pravic, pozivanju k njegovemu odstopu iz vrst poslancev SDS, češ da se ne ukvarja z reševanjem stisk Slovencev.

Govorili pa so tudi o zapletih na komisiji za peticije, ki je obravnavo poročila sklenila po večkratnih poskusih. Predsednica komisije Majda Potrata (SD) je namreč opozorila, da so na komisiji nazadnje na predlog poslanca SDS Pavla Ruparja sprejeli omenjeno priporočilo, da se problematika uredi v sistemskem zakonu, pri čemer se je Potrata sklicevala tudi na magnetogramski zapis seje komisije. Rupar pa je Potrati repliciral, da je šlo za njegovo napako, do katere je prišlo zaradi " nevzdržnega, katastrofalnega" vodenja seje komisije.

Varuh človekovih pravic Hanžek je ob koncu razprave izrazil razočaranje nad poslanskimi stališči, saj je "nezmožnost razumevanja ostala ista". Še enkrat je zavrnil očitke, da izbrisani niso imeli stalnega bivališča v državi, "če ga ne bi imeli, ne bi bili izbrisani". Poudaril je, da gre za usode 18.305 ljudi, ki jih je prizadel takratni izbris. Na očitke o pristranskosti poročila pa je odvrnil, da je poročilo "popolnoma enostransko s strani zakonitosti človekovih pravic in s strani pravne države".