Tiskane izdaje
Litija – Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Litija mora skladno z odločbo kmetijskega inšpektorata do sredine novembra iz kmetijskega zemljišča na Širjavi pri Ponovičah odstraniti prekladalno rampo z vsemi kosovnimi odpadki vred.
Na kmetijskem inšpektoratu so za Delo pojasnili, da mora litijska komunala do 16. novembra s kmetijskih zemljišč odstraniti utrjeni gramoz, asfalt, betonirane površine in komunalne odpadke, montažni nadstrešek in porušiti betonske zidove ter odstraniti vse železne zabojnike. Po ekološki sanaciji pa morajo površino prekriti s plastjo humusa in jo tako usposobiti za kmetijsko uporabo.
Gre za dobrega pol hektara zemljišča, ki je delno v lasti Republike Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zadruge Litija, na katerem je litijska komunala pred dobrim desetletjem uredila zbirni center za odpadke skupaj s premično prekladalno rampo, kjer v zabojnikih stiskajo komunalne odpadke.
Zakopana azbestna kritina
Vrsto let so na deponiji odlagali komunalne odpadke, s soglasjem ministrstva za okolje in prostor pa so leta 2006 zakopali tudi dobrih 500 kubičnih metrov odpadne azbestne kritine. Čeprav je bilo odlagališče že uradno zaprto, je litijska komunala uredila zbirni center za odpadke, zemljišče pa so z občinskim prostorskim načrtom (OPN) leta 2010 spremenili v kmetijskega. Za komunalne dejavnosti, v sklop katerih spada zbirni center s prekladalno rampo, pa so na litijski občini določili območje centralne čistilne naprave na desnem bregu Save, ki je zdaj v poskusnem obratovanju. Direktor litijske komunale Roman Ciglar je za Delo povedal, da bi zbirni center radi preselili prav tja, čemur pa nasprotujejo na Agenciji republike Slovenije za okolje (Arso), saj gre za poplavno območje. Na vprašanje, ali bo Arso tam dovolil gradnjo, je Verica Vogrinčič odgovorila: »V tej zadevi ne vodimo nobenega postopka in nimamo nobenih informacij v zvezi s tem.«
Litijska komunala je v solastništvu dveh občin; litijski delež znaša 73,6 odstotka, šmarski 26,4 odstotka. Zdaj predelane smeti z območja litijske občine iz zbirnega centra vozijo na hrastniško deponijo odpadkov na Unično, tiste z območja šmarske občine pa vozijo na deponijo Globoko v trebanjsko občino. Če bo inšpekcija uresničila odločbo in lastnici ne bosta hitro našli primernega zemljišča za zbirni center, bodo morali komunalni delavci s tovornjaki voziti mešane komunalne odpadke naravnost na Unično, kar bo zagotovo podražilo ceno odvoza odpadkov in povzročilo višje cene za uporabnike. Poleg tega ni jasno, kjer bodo v tem primeru zbirali ločene odpadne frakcije: papir, steklo, embalažo, odpadne sveče ...
Mogoče alternativne lokacije
Inšpektorat za kmetijstvo in okolje je omenjeno odločbo izdal že lani jeseni, a je vodstvo litijske komunale v obširnem poročilu o delu v preteklem letu litijskim in šmarskim občinskim svetnikom ni omenilo. Litijskemu županu Franciju Rokavcu smo glede inšpekcijske odločbe posredovali vrsto vprašanj, a nanje ni odgovoril. Šmarski župan Rajko Meserko pa je povedal, da imajo v izvedbenem delu OPN predvidena območja zbirnih centrov in sortirnic za odpadke, od katerih je ena od možnih lokacij tudi peskokop Kmetov pruh, ki je v lasti litijskega podjetja Trgograd. Po naših preverjenih informacijah se je za ureditev zbirnega centra za odpadke na zemljišču Cestnega podjetja Ljubljana v stečaju v Šmartnem pri Litiji zanimala prav litijska komunala. Prodajalec na drugi strani telefonske žice je povedal, da znaša izklicna cena za 4000 kvadratnih metrov zemljišč in zidanega objekta 480.000 evrov. Kje bi komunalci dobili toliko denarja, pa je drugo vprašanje, saj jim prav litijska občina dolguje več kot pol milijona evrov.
