NSi se za zdaj umika iz pogajanj pod okriljem Šarca
Tonin opozarja na konflikte med starimi koalicijskimi partnerji in dvomi o stabilnosti Šarčeve koalicije, v LMŠ si bodo vzeli čas za razmislek.
Odpri galerijo
Izvršilni odbor NSi razpravlja o koalicijski pogodbi. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Niti maratonski sestanki prvakov konec tedna niti intenzivni sestanki delovnih skupin niso prepričali izvršilnega odbora NSi o nadaljevanju pogajanj s peterico levosredinskih strank za vstop v koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca. Jutri se bodo pogajali z Janezom Janšo, od katerega pričakujejo osnutek koalicijske pogodbe. Šarec za zdaj odločitve ne komentira.
Potencialni koalicijski partnerji so v dobršni meri upoštevali programske zahteve NSi, dosegli so pomembna vsebinska zbližanja, a NSi v to vlado kljub temu ne bo šla, ker dvomi o stabilnosti in trajnosti koalicije šestih tako različnih strank. »Velika verjetnost je, da izpogajanega ne bi mogli uresničiti,« je strnil predsednik NSi Matej Tonin.
Med vzroki za to je, poleg zahtevne koordinacije šesterice, izpostavil vidne konflikte in stare zamere, tudi osebne, med dosedanjimi koalicijskimi partnericami. »NSi išče izgovore, da bi se odrekla koaliciji z Marjanom Šarcem,« so komentirali naši sogovorniki iz vrst pogajalcev delovne skupine, ki so še pred odločanjem IO NSi usklajevali podrobnosti koalicijske pogodbe na področju šolstva, ki je po pričakovanju vroč kostanj.
NSi zahteva spoštovanje odločbe ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, zavzema se, da bi bile tudi zasebne šole upravičene do 100-odstotnega javnega financiranja obveznega programa. V to sta, po naših informacijah, privolili LMŠ in SD, medtem ko temu niso bili naklonjeni v Stranki Alenke Bratušek. Pogajalci so se nato vendarle dogovorili, da bo v koalicijsko pogodbo le zapisan predlog o 100-odstotnem javnem financiranju obveznega programa za obstoječe izobraževalne ustanove. Gre za šest osnovnih šol. Za zasebne šole, ki bi nastale, pa 100-odstotno financiranje ne bi veljalo avtomatično.
Obseg 100-odstotnega financiranja bi pri določenem deležu zasebnih šol v sistemu zamejili in tako zaščitili mrežo javnih šol. SD bi rada zamejila financiranje, ko bi delež zasebnih šol dosegel dva odstotka mreže šol, LMŠ se zdi sprejemljiv triodstotni delež, NSi pa želi, da bi se meja financiranja določila pri štirih odstotkih.
Najbolj oddaljeni drug od drugega so bili na področju zdravstva, na katerem drugi partnerji niso sprejeli njihovega koncepta konkurenčnosti pri zavarovalnicah za osnovno zdravstveno zavarovanje. Po sobotnem sestanku je v osnutku pogodbe tudi točka o demografskem skladu, ki NSi ni pogodu, saj je po njihovem mnenju to »premajhna« rešitev za problem pokojninske blagajne, njihov koncept prenove sistema, po katerem bi krepili drugi, naložbeni steber, pa ni bil uslišan.
So se pa sporazumeli o postopnem dvigu minimalne pokojnine za polno delovno dobo na 620 evrov. Potencialni partnerji so sprejeli njihov predlog o spremembi sestave sodnega sveta in uvedbi poskusnega mandata za sodnike, po mnenju NSi pa je bilo premalo konkretizacije o pregonu gospodarskega kriminala.
Pri davkih so bili delno uspešni. Zadnji dogovor je bil, da najvišjih plač ne bi razbremenjevali s tako imenovano razvojno kapico, kot so hoteli v NSi, bi pa spremenili dohodninsko lestvico. Najvišjega, 50-odstotnega razreda, ne bi bilo več, povišali pa bi splošno dohodninsko olajšavo. Od izračunov bi bilo odvisno, kolikšna bi bila oziroma kaj lahko ob odpravi najvišjega dohodninskega razreda še prenesejo javne finance. Splošna davčna olajšava je zdaj 3302 evra, NSi pa je predlagala 8000 evrov.
»Odločitev NSi prinaša nov razmislek za vse,« je dejal Tonin, a izrazil prepričanje, da Slovenija potrebuje trdno, kompaktno vlado in da bi bilo najbolje, če bi dobila veliko koalicijo, ki bi jo sestavljali prvo- in drugouvrščeni na volitvah ter še dve stranki. Dodal je, da je NSi vedno odprta za pogovore in da se ta odločitev nanaša na prvi krog zbiranja mandatarja. Danes pričakuje od SDS koalicijsko pogodbo, ki je še niso dobili.
Prav tako ni bilo mogoče dobiti komentarja prvaka SD Dejana Židana na Toninovo izjavo, da spori med starimi koalicijskimi partnericami ne vlivajo zaupanja. Povišani toni na pogajanjih so bili menda prav med njim in Cerarjem, ki je vztrajal, da dobi položaj predsednika državnega zbora, in ob tem menda dejal, da se lahko vrne tudi v službo na fakulteto.
Politični analitiki se ne strinjajo o tem, kaj bi NSi prineslo povezovanje v Šarčevo koalicijo. »NSi je bila težkem položaju, saj bi morala pred člani in volivci upravičiti, zakaj bi šla v vlado, v kateri je večina strank drugačne politične usmeritve,« razmišlja Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije. »Tveganje je manjše v družbi z nazorsko sorodno stranko, volivci bi to bolj sprejeli kot povezovanje s tistimi iz nasprotnega političnega tabora,« meni Tomšič.
Gorazd Kovačič s filozofske fakultete koalicijsko pogodbo v nastajanju ocenjuje za precej neoliberalno. »Pogodba v tej smeri pomeni, da je preostalih pet strank precej popuščalo NSi.« Po njegovem mnenju je zdaj edina možnost, da se izognemo predčasnim volitvam, Šarčevo vabilo Levici v koalicijo, »pri čemer bo moral neoliberalen ton pogodbe precej spremeniti in ji dati druge poudarke«.
A je vsaj en velik zadržek tudi v Levici, najbrž nepremostljiv odnos do privatizacije NLB in drugih državnih podjetij. »Ne glede na odločitev NSi se bo trend povečane priljubljenosti, ki se je nakazoval v zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ustavil ali celo obrnil, ker bo v vsakem primeru del podpornikov stranke razočaran. Doslej so se pogovarjali na obe strani, zdaj bodo nekomu pokazali hrbet,« je ocenil Igor Pribac s filozofske fakultete.
Potencialni koalicijski partnerji so v dobršni meri upoštevali programske zahteve NSi, dosegli so pomembna vsebinska zbližanja, a NSi v to vlado kljub temu ne bo šla, ker dvomi o stabilnosti in trajnosti koalicije šestih tako različnih strank. »Velika verjetnost je, da izpogajanega ne bi mogli uresničiti,« je strnil predsednik NSi Matej Tonin.
Med vzroki za to je, poleg zahtevne koordinacije šesterice, izpostavil vidne konflikte in stare zamere, tudi osebne, med dosedanjimi koalicijskimi partnericami. »NSi išče izgovore, da bi se odrekla koaliciji z Marjanom Šarcem,« so komentirali naši sogovorniki iz vrst pogajalcev delovne skupine, ki so še pred odločanjem IO NSi usklajevali podrobnosti koalicijske pogodbe na področju šolstva, ki je po pričakovanju vroč kostanj.
Nekatera razhajanja med NSi in SD ostajajo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
NSi zahteva spoštovanje odločbe ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, zavzema se, da bi bile tudi zasebne šole upravičene do 100-odstotnega javnega financiranja obveznega programa. V to sta, po naših informacijah, privolili LMŠ in SD, medtem ko temu niso bili naklonjeni v Stranki Alenke Bratušek. Pogajalci so se nato vendarle dogovorili, da bo v koalicijsko pogodbo le zapisan predlog o 100-odstotnem javnem financiranju obveznega programa za obstoječe izobraževalne ustanove. Gre za šest osnovnih šol. Za zasebne šole, ki bi nastale, pa 100-odstotno financiranje ne bi veljalo avtomatično.
Obseg 100-odstotnega financiranja bi pri določenem deležu zasebnih šol v sistemu zamejili in tako zaščitili mrežo javnih šol. SD bi rada zamejila financiranje, ko bi delež zasebnih šol dosegel dva odstotka mreže šol, LMŠ se zdi sprejemljiv triodstotni delež, NSi pa želi, da bi se meja financiranja določila pri štirih odstotkih.
Matej Tonin meni, da bi morali odgovornost za sestavo vlade prevzeti SDS in LMŠ. FOTO: Jure Eržen/Delo
NSi odprta za pogovore
Najbolj oddaljeni drug od drugega so bili na področju zdravstva, na katerem drugi partnerji niso sprejeli njihovega koncepta konkurenčnosti pri zavarovalnicah za osnovno zdravstveno zavarovanje. Po sobotnem sestanku je v osnutku pogodbe tudi točka o demografskem skladu, ki NSi ni pogodu, saj je po njihovem mnenju to »premajhna« rešitev za problem pokojninske blagajne, njihov koncept prenove sistema, po katerem bi krepili drugi, naložbeni steber, pa ni bil uslišan.
So se pa sporazumeli o postopnem dvigu minimalne pokojnine za polno delovno dobo na 620 evrov. Potencialni partnerji so sprejeli njihov predlog o spremembi sestave sodnega sveta in uvedbi poskusnega mandata za sodnike, po mnenju NSi pa je bilo premalo konkretizacije o pregonu gospodarskega kriminala.
Pri davkih so bili delno uspešni. Zadnji dogovor je bil, da najvišjih plač ne bi razbremenjevali s tako imenovano razvojno kapico, kot so hoteli v NSi, bi pa spremenili dohodninsko lestvico. Najvišjega, 50-odstotnega razreda, ne bi bilo več, povišali pa bi splošno dohodninsko olajšavo. Od izračunov bi bilo odvisno, kolikšna bi bila oziroma kaj lahko ob odpravi najvišjega dohodninskega razreda še prenesejo javne finance. Splošna davčna olajšava je zdaj 3302 evra, NSi pa je predlagala 8000 evrov.
»Odločitev NSi prinaša nov razmislek za vse,« je dejal Tonin, a izrazil prepričanje, da Slovenija potrebuje trdno, kompaktno vlado in da bi bilo najbolje, če bi dobila veliko koalicijo, ki bi jo sestavljali prvo- in drugouvrščeni na volitvah ter še dve stranki. Dodal je, da je NSi vedno odprta za pogovore in da se ta odločitev nanaša na prvi krog zbiranja mandatarja. Danes pričakuje od SDS koalicijsko pogodbo, ki je še niso dobili.
Marjan Šarec o odločitvi NSi»Počasi. Najprej premislek. Jutro je pametnejše od večera,« je v prvem odzivu na odločitev NSi za Delo izjavil Marjan Šarec. Same odločitve NSi, da se umika iz pogajanj o njegovi koaliciji, nocoj ni komentiral in niti ni odgovoril na vprašanje, kako komentira Toninovo mnenje, da bi morala koalicijo sestavljati prva (torej SDS) in druga stranka (LMŠ) na volitvah ter še dva koalicijska partnerja, ker bi bila takšna koalicija bolj učinkovita in operativna.
Prav tako ni bilo mogoče dobiti komentarja prvaka SD Dejana Židana na Toninovo izjavo, da spori med starimi koalicijskimi partnericami ne vlivajo zaupanja. Povišani toni na pogajanjih so bili menda prav med njim in Cerarjem, ki je vztrajal, da dobi položaj predsednika državnega zbora, in ob tem menda dejal, da se lahko vrne tudi v službo na fakulteto.
Ocene političnih analitikov
Politični analitiki se ne strinjajo o tem, kaj bi NSi prineslo povezovanje v Šarčevo koalicijo. »NSi je bila težkem položaju, saj bi morala pred člani in volivci upravičiti, zakaj bi šla v vlado, v kateri je večina strank drugačne politične usmeritve,« razmišlja Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije. »Tveganje je manjše v družbi z nazorsko sorodno stranko, volivci bi to bolj sprejeli kot povezovanje s tistimi iz nasprotnega političnega tabora,« meni Tomšič.
Gorazd Kovačič s filozofske fakultete koalicijsko pogodbo v nastajanju ocenjuje za precej neoliberalno. »Pogodba v tej smeri pomeni, da je preostalih pet strank precej popuščalo NSi.« Po njegovem mnenju je zdaj edina možnost, da se izognemo predčasnim volitvam, Šarčevo vabilo Levici v koalicijo, »pri čemer bo moral neoliberalen ton pogodbe precej spremeniti in ji dati druge poudarke«.
A je vsaj en velik zadržek tudi v Levici, najbrž nepremostljiv odnos do privatizacije NLB in drugih državnih podjetij. »Ne glede na odločitev NSi se bo trend povečane priljubljenosti, ki se je nakazoval v zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ustavil ali celo obrnil, ker bo v vsakem primeru del podpornikov stranke razočaran. Doslej so se pogovarjali na obe strani, zdaj bodo nekomu pokazali hrbet,« je ocenil Igor Pribac s filozofske fakultete.
