Zdaj je uradno: slovesno odprtje džamije bo junija

Celotna investicija je ocenjena na okoli 34 milijonov evrov.

Objavljeno
03. februar 2020 14.30
Posodobljeno
03. februar 2020 15.04
Džamija v Ljubljani bo uradno odprta junija, za vernike pa jo bodo odprli že v prihodnjih dneh. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Muslimani v Sloveniji bodo po več kot pol stoletja končno dobili svoj verski in kulturni objekt. Muslimanski kulturni center Ljubljana, kot se uradno imenuje džamija, bo do konca septembra odprt tudi za (laično) javnost, verski obredi, kulturne in izobraževalne dejavnosti pa se bodo za vernike začele že v prihodnjih dneh. 

Na okoli 12.176  kvadratnih metrov velikem zemljišču ob Parmovi bo končno zaživela džamija, na katero so muslimanski verniki čakali več let. Pred dobrega pol stoletja je namreč prvič padla ideja, da bi muslimanski verniki pri nas dobili svoj verski objekt. »Ko sem 6. junija 2006 prvič stopil pred novinarje, se nisem zavedal, zakaj je vprašanje džamije v Ljubljani za slovensko javnost tako pomembno. Mi smo namreč navadni ljudje, ki želimo imeti svoj prostor, v katerem bomo častili boga in delali vse, kar je z zakonom dovoljeno za versko skupnost v Sloveniji. To pomeni izobraževanje, organiziranje obredov in verouka ipd.« S temi besedami je predstavnike medijev ob današnji predstavitvi projekta nagovoril mufti Nedžad Grabus. Pojasnil je, da so leta 2006 želeli džamijo zgraditi ob Cesti dveh cesarjev, vendar so idejo kasneje opustili.

image
Predavalnica, v katerem bodo potekala izobraževanuja, sprejme od 180 do 200 ljudi. FOTO: Blaž Samec/Delo


»Spoznali smo, da projekta tam ne bomo mogli uresničiti,« je dejal mufti. Ko pa so leta 2008 kupili zemljišče ob Parmovi, se po Grabusovih besedah niso zavedali, da bodo naleteli na problematično zemljišče. »Šele pred dvema mesecema smo namreč končno rešili lastniške odnose za cesto, ki vodi do džamije. Zdaj smo jo že predali v upravljanje Mestni občini Ljubljana. Za reševanje lastniških odnosov na tej cesti, ki je dolga slabih 500 metrov, pa smo porabili več časa kot za celoten projekt džamije,« je poudaril mufti Grabus.

image
Minaret je visok 40 metrov, vse stavbe pa so med seboj povezane. Med njimi je tudi upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. FOTO: Blaž Samec/Delo


Ob nakupu zemljišča imeli le 180 tisočakov  


Ob nakupu zemljišča na javni dražbi pred dvanajstimi leti so imeli v Islamski skupnosti Slovenije zgolj 180.000 evrov, vendar so konec leta 2008 dobili posojilo pri Unicredit banki in ga pet let kasneje tudi poplačali. Končna ocena investicije po muftijevih besedah znaša okoli 34 milijonov evrov. Od tega okoli 80 odstotkov znašajo donacije iz Katarja, preostalo so prispevali verniki iz Slovenije in tujine. Po oceni mufitja Grabusa gre za enega najlepših muslimanskih kulturnih centrov v Evropi, ki lahko sprejme okoli 1400 vernikov. V kleti objekta so uredili parkirišče, telovadnico, restavracijo in predavalnico. V pritličju so džamija s 40 metrov visokim minaretom, umivalnica, namenjena obrednemu umivanju pred molitvijo, ter izobraževalni, upravni in stanovanjski objekti.

image
V džamiji je glavni element velika kupola iz modrega blaga, obešena pod strop, ki združuje tradicijo in sodobnost. FOTO: Blaž Samec/Delo


Muslimanski kulturni center sestavlja šest objektov bele barve, izdelani so iz betona, jekla, stekla in lesa ter obdani z belo železno konstrukcijo. Pri oblikovanju džamije se po besedah arhitekta Matije Bevka niso mogli opreti na referenčne primere iz Slovenije, saj jih ni. Edina znana džamija na slovenskih tleh, katere ostanke so našli v Logu pod Mangartom in ki je bila domnevno zgrajena leta 1916, je bila kasneje namreč porušena. Zato so se na eni strani oprli na tradicionalne prvine islamske arhitekture, na drugi pa so iskali povezave s sodobno arhitekturo. Celotni objekt je tudi energetsko varčen, saj se ogreva in hladi s pomočjo toplotne črpalke.