Zdravniška zbornica: Ministrstvo za zdravje samo onemogočilo nacionalni srčni inštitut
Cerarjevo vlado v odhajanju pozivajo na odgovornost za škodljive posledice. Ministrstvo za zdravje zanika navedbe zbornice.
Odpri galerijo
Nekateri novorojenčki se narodijo s prirojeno okvaro srca in potrebujejo pomoč zdravnikov takoj. Foto Igor Zaplatil/ Delo
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki je prejšnji teden pripeljal prvega ameriškega kardiologa, ne more začeti z delom, torej z zdravljenjem na srcu bolnih otrok.
Ministrstvo za zdravje s predlogom »reformne« novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bila sprejeta v letu 2017, samo onemogočilo delovanje pred kratkim ustanovljenega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ugotavlja Zdravniška zbornica Slovenije v današnjem sporočilu za javnost. Zakaj?
Ministrstvo bi v skladu z zakonom, ki ga je samo predlagalo in ga je parlament sprejel, moralo do 17. junija 2018 sprejeti dva pravilnika, in sicer pravilnik, ki bo urejal vrste zdravstvene dejavnosti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje dejavnosti (3. odstavek 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti), in pravilnik, ki bo podrobnejše določal pogoje glede prostorov in opreme za opravljanje posameznih vrst zdravstvene dejavnosti (zadnji odstavek 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti).
Ministrstvo za zdravje navedenih pravilnikov kljub izteku zakonskega roka še ni sprejelo.
Zdravniška zbornica opozarja, da je potrebno po noveli zakona pred pridobitvijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti izpolniti tudi stroge birokratske zahteve glede zaposlitve odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti, ki jih je na novo uvedel zakon.
Izvajalec mora za vsako vrsto zdravstvene dejavnosti za polni delovni čas zaposliti odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki mora po zakonu imeti »najmanj pet let delovnih izkušenj pri izdaji dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni ter druge zdravstvene dejavnosti iz tega zakona, pri čemer se upoštevajo delovne izkušnje po pridobitvi pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti oziroma zdravniški službi«.
Iz teh členov zakona izhaja, da z začasnim (pogodbenim) delom tujih zdravnikov ni mogoče pridobiti dovoljnja za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki ga izdaja ministrstvo za zdravje.
Zdravniška zbornica se sprašuje, na kakšni pravni podlagi namerava ministrstvo za zdravje izdati dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti srčnemu inštitutu, ki ga vodi prof. dr. Igor Gregorič? To je po sedanjem zakonu o zdravstveni dejavnosti namreč nemogoče. S tem je povezano tudi financiranje. Zdravstvena blagajna (ZZZS) ne more financirati NIOSB.
Cerarjevo vlado v odhajanju zdravniška zbornica poziva, da prevzame odgovornost za vse škodljive posledice nepremišljenih sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 2017, na katere je stroka ves čas opozarjala, sporoča zdravniška zbornica vladi in javnosti.
»Navedbe Zdravniške zbornice Slovenija ne držijo,"« so se odzvali z ministrstva za zdravje na navedbe zdravniške zbornice. Odziv je podpisala Ana Šinkovec iz službe za stike z javnostjo ministrstva. Tako ni jasno, kdo je avtor tolmačenja zakona o zdravstveni dejavnosti.
Ministrstvo za zdravje trdi, da omenjena pravilnika nista potrebna. Pravilnik, ki določa pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, se ne uporablja za postopke izdaje dovoljenj javnim zdravstvenim zavodom, piše Ana Šinkovec. Kljub temu poudari, da sta oba pravilnika v pripravi. Pravilnik, ki bo določal vrste zdravstvene dejavnosti je bil že v mesecu aprilu 2018 posredovan v javno razpravo. Zaradi pripomb, ki jih je posredoval NIJZ, je še vedno v fazi usklajevanja.
Skladno z zakonom o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K) mora imeti javni zdravstveni zavod za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vsako vrsto zdravstvene dejavnosti zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti mora biti pri izvajalcu zaposlen in sicer za polni delovni čas ali krajši delovni čas sorazmerno glede na predviden obseg izvajanja posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. To je določeno v četrtem odstavku 3.a člena ZZDej-K.
Pri zaposlovanju odgovornega nosilca ne gre za nikakršno "birokratsko oviro", saj izvajalcu zdravstvene dejavnosti odgovornega nosilca ni potrebno zaposliti pred pridobitvijo dovoljenja, temveč najpozneje ob začetku opravljanja zdravstvene dejavnosti, kot je to razvidno iz 10. odstavka 3.a člena ZZDej-K, piše Ana Šinkovec.
Po tej interpretaciji bi torej Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni lahko lahko zaposlil odgovorne nosilce ob začetku opravljanja dejavnosti. Ministrstvo pojasnjuje, kdo je odgovorni nosilec. Citira zakon:
Odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti je lahko zgolj oseba, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela (ima ustrezno poklicno kvalifikacijo) ter ima ustrezne delovne izkušnje. Za ustrezne delovne izkušnje se šteje:
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri izdaji dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarnem nivoju in
- najmanj 5 let delovnih izkušenj pri izdaji dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarnem ali terciarnem nivoju, pri čemer se upoštevajo delovne izkušnje po pridobitvi pogojev za samostojno opravljanje dela.
ZZDej-K delovne izkušnje veže zgolj na osebo, ki je pri izvajalcu odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti in ne na vse osebe, ki delo opravljajo pri izvajalcu, saj gre pri odgovornem nosilcu za osebo, ki mora izpolnjevati pogoje, določene v petem odstavku 3a. člena ZZDej. Ta je odgovorna za organizacijo dela, ustreznosti prostorov, opreme in kadrov pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za katero se izdaja dovoljenje. Odgovornost odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti torej ne posega v odgovornost vsakega posameznega zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca za strokovno opravljanje njihovega dela. Ob tem ne gre za podvajanje odgovornosti z odgovornostjo vodilnih struktur pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Njihova odgovornost je usmerjena na poslovni in finančni vidik poslovanja.
Zakon o zdravstveni dejavnosti onemogoča delovanje srčnega inštituta
Ministrstvo za zdravje s predlogom »reformne« novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bila sprejeta v letu 2017, samo onemogočilo delovanje pred kratkim ustanovljenega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ugotavlja Zdravniška zbornica Slovenije v današnjem sporočilu za javnost. Zakaj?
Ministrica ni sprejela dveh pravilnikov
Ministrstvo bi v skladu z zakonom, ki ga je samo predlagalo in ga je parlament sprejel, moralo do 17. junija 2018 sprejeti dva pravilnika, in sicer pravilnik, ki bo urejal vrste zdravstvene dejavnosti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje dejavnosti (3. odstavek 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti), in pravilnik, ki bo podrobnejše določal pogoje glede prostorov in opreme za opravljanje posameznih vrst zdravstvene dejavnosti (zadnji odstavek 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti).
Ministrstvo za zdravje navedenih pravilnikov kljub izteku zakonskega roka še ni sprejelo.
NIOSB ne more dobiti zdravnikov za redno zaposlitev
Zdravniška zbornica opozarja, da je potrebno po noveli zakona pred pridobitvijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti izpolniti tudi stroge birokratske zahteve glede zaposlitve odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti, ki jih je na novo uvedel zakon.
Izvajalec mora za vsako vrsto zdravstvene dejavnosti za polni delovni čas zaposliti odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki mora po zakonu imeti »najmanj pet let delovnih izkušenj pri izdaji dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni ter druge zdravstvene dejavnosti iz tega zakona, pri čemer se upoštevajo delovne izkušnje po pridobitvi pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti oziroma zdravniški službi«.
Iz teh členov zakona izhaja, da z začasnim (pogodbenim) delom tujih zdravnikov ni mogoče pridobiti dovoljnja za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki ga izdaja ministrstvo za zdravje.
Vlada naj prevzame odgovornost za otroke
Zdravniška zbornica se sprašuje, na kakšni pravni podlagi namerava ministrstvo za zdravje izdati dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti srčnemu inštitutu, ki ga vodi prof. dr. Igor Gregorič? To je po sedanjem zakonu o zdravstveni dejavnosti namreč nemogoče. S tem je povezano tudi financiranje. Zdravstvena blagajna (ZZZS) ne more financirati NIOSB.
Cerarjevo vlado v odhajanju zdravniška zbornica poziva, da prevzame odgovornost za vse škodljive posledice nepremišljenih sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 2017, na katere je stroka ves čas opozarjala, sporoča zdravniška zbornica vladi in javnosti.
Ministrstvo za zdravje odgovarja zdravniški zbornici
»Navedbe Zdravniške zbornice Slovenija ne držijo,"« so se odzvali z ministrstva za zdravje na navedbe zdravniške zbornice. Odziv je podpisala Ana Šinkovec iz službe za stike z javnostjo ministrstva. Tako ni jasno, kdo je avtor tolmačenja zakona o zdravstveni dejavnosti.
Ministrstvo za zdravje trdi, da omenjena pravilnika nista potrebna. Pravilnik, ki določa pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, se ne uporablja za postopke izdaje dovoljenj javnim zdravstvenim zavodom, piše Ana Šinkovec. Kljub temu poudari, da sta oba pravilnika v pripravi. Pravilnik, ki bo določal vrste zdravstvene dejavnosti je bil že v mesecu aprilu 2018 posredovan v javno razpravo. Zaradi pripomb, ki jih je posredoval NIJZ, je še vedno v fazi usklajevanja.
Skladno z zakonom o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K) mora imeti javni zdravstveni zavod za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vsako vrsto zdravstvene dejavnosti zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti mora biti pri izvajalcu zaposlen in sicer za polni delovni čas ali krajši delovni čas sorazmerno glede na predviden obseg izvajanja posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. To je določeno v četrtem odstavku 3.a člena ZZDej-K.
Odgovorni nosilec ni »birokratska ovira«
Pri zaposlovanju odgovornega nosilca ne gre za nikakršno "birokratsko oviro", saj izvajalcu zdravstvene dejavnosti odgovornega nosilca ni potrebno zaposliti pred pridobitvijo dovoljenja, temveč najpozneje ob začetku opravljanja zdravstvene dejavnosti, kot je to razvidno iz 10. odstavka 3.a člena ZZDej-K, piše Ana Šinkovec.
Po tej interpretaciji bi torej Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni lahko lahko zaposlil odgovorne nosilce ob začetku opravljanja dejavnosti. Ministrstvo pojasnjuje, kdo je odgovorni nosilec. Citira zakon:
Odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti je lahko zgolj oseba, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela (ima ustrezno poklicno kvalifikacijo) ter ima ustrezne delovne izkušnje. Za ustrezne delovne izkušnje se šteje:
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri izdaji dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarnem nivoju in
- najmanj 5 let delovnih izkušenj pri izdaji dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarnem ali terciarnem nivoju, pri čemer se upoštevajo delovne izkušnje po pridobitvi pogojev za samostojno opravljanje dela.
ZZDej-K delovne izkušnje veže zgolj na osebo, ki je pri izvajalcu odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti in ne na vse osebe, ki delo opravljajo pri izvajalcu, saj gre pri odgovornem nosilcu za osebo, ki mora izpolnjevati pogoje, določene v petem odstavku 3a. člena ZZDej. Ta je odgovorna za organizacijo dela, ustreznosti prostorov, opreme in kadrov pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za katero se izdaja dovoljenje. Odgovornost odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti torej ne posega v odgovornost vsakega posameznega zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca za strokovno opravljanje njihovega dela. Ob tem ne gre za podvajanje odgovornosti z odgovornostjo vodilnih struktur pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Njihova odgovornost je usmerjena na poslovni in finančni vidik poslovanja.
