Zdravstveni delavci delajo preveč in živijo nezdravo

Ljubljana – Zdravstveni delavci so pogosto žrtev delavnika. Dvakrat pogosteje kot drugi naredijo samomor, bolj so nagnjeni k depresiji in odvisnosti od kemijskih substanc. Bolj zdravi so tisti, ki se več gibljejo.

Rezultati slovenske raziskave Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu, ki so jih predstavili na tretjem mednarodnem simpoziju o zdravem življenjskem slogu, niso alarmantni, so pa zgovorni in kažejo, da problem preobremenjenosti v slovenskem zdravstvu obstaja, pravi vodja raziskave prof. dr. Alojz Ihan. Proučili so 80 delavcev v zdravstvu – družinske zdravnike, anesteziste in kirurške medicinske sestre. Čeprav so medicinske sestre približno enako obremenjene kot družinske zdravnice, so v primerjavi z njimi bolj pod stresom in manj zadovoljne s svojim življenjem, kaže raziskava. Med možnimi vzroki so slabša ekonomska situacija, nezmnožnost odmika od naporov in manjša avtonomija pri delu.

Prav tako so ugotovili, da je obremenitev z delom povezana s stopnjo napak, ki jih zaposleni storijo. Če so bolj obremenjeni, a v dobri fizični kondiciji, jih storijo manj.

Prekletstvo perfekcionizma

Zdravnikom se zaradi obremenitev krajša življenjska doba, v povprečju za kar pet do sedem let, hkrati pa so bolj nagnjeni k samomoru. V zdravniški stroki je dvakrat pogostejši kot pri splošni populaciji, pri zdravnicah celo štiri- do petkrat pogostejši. Velika večina je posledica psihičnih motenj, povezanih z depresijo, kar pomeni, da jih lahko preprečimo, toda moramo jih pravočasno opaziti.

»Zdravniki imajo privzgojeno obvezo, da vse naredijo najbolje, in to čez leta prinese stres in izgorevanje,« opaža Ihan. Simptome skrivajo sami pred seboj, težko si jih priznajo, saj jim grozi, da ne bi več smeli opravljati svojega dela.

Prof. dr. Matej Tušak z ljubljanske fakultete za šport je omenil evropsko študijo, ki Slovence uvršča med prvih pet narodov po hitrosti dela in med zadnjih pet po ravnotežju, ki ga lovimo med osebnim življenjem in kariero; v škodo prvega. »Razviti moramo sisteme, ki bodo povečali rezervoar energije,« svetuje, saj se je stres v zadnjem tridesetletju vsaj podvojil, medtem ko naši obrambni mehanizmi ostajajo enaki.

Tehnologija v pomoč zdravnikom

Dr. Robert Scales z ameriške klinike Mayo priporoča več gibanja in boljšo komunikacijo med zdravniki in pacienti. Nove metode, ki jih omogoča tehnologija, to še izboljšujejo, eden takih primerov je brezplačna slovenska aplikacija 24alife, s katero so si pomagali pri raziskavi. Med drugim meri športno aktivnost ljudi, omogoča spremljanje lastnih prehranjevalnih navad in telesnih parametrov. Rezultate, ki jih meri, lahko uporabniki po Ihanovih besedah pokažejo svojemu zdravniku, in videl bo, koliko so dejansko storili za svoje telo.