
Naročite se
|Prijavite se
Poletna sezona v gorah je na vrhuncu, z njo pa tudi število obiskovalcev in tveganj. Reševalci opozarjajo na hitro spreminjajoče se razmere, neustrezno pripravo in precenjevanje sposobnosti.
Da so gorski tereni lahko nevarni tudi za dobro pripravljene pohodnike in alpiniste, potrjujejo zadnji dogodki na Gorenjskem.
Po podatkih Policijske uprave Kranj so včeraj nekaj pred 13. uro prejeli obvestilo o nesreči na območju Vitranca. 63-letni planinec je med hojo zdrsnil in se poškodoval. Na kraju mu je pomagala dežurna ekipa Gorske reševalne službe z Brnika, nato pa so ga s helikopterjem prepeljali v zdravstveno ustanovo.
Le dve uri pozneje se je zgodila nova nesreča, tokrat v severni steni Triglava, v Dolgi nemški smeri. Pri plezanju v navezi sta se poškodovala 69-letni alpinist in 42-letna alpinistka. Tudi njima je pomagala dežurna ekipa GRS z Brnika, oba poškodovana pa so s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center.
Kot je na družbenem omrežju zapisala njegova soproga Marija Štremfelj, se je poškodoval znani in izkušeni škofjeloški alpinist, 69-letni Andrej Štremfelj. Ponesrečil se je v Dolgi nemški smeri, kjer se mu je odtrgal skalnat blok, zaradi česar je padel približno sedem metrov, je zapisala. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se zdravi.
Andrej Štremfelj se je v zgodovino slovenskega alpinizma vpisal kot član legendarne jugoslovanske odprave na Mount Everest leta 1979, ko je skupaj z Nejcem Zaplotnikom dosegel vrh najvišje gore sveta. Odprava velja za enega najzahtevnejših himalajskih podvigov, njena smer pa kljub poznejšim poskusom ni bila ponovljena. Na Everest se je vrnil še leta 1990, ko se je nanj povzpel skupaj z ženo Marijo in Janezom Megličem.
Štremfelj je osvojil tudi sedem drugih osemtisočakov, leta 2018 pa je kot prvi Slovenec prejel zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu, eno najprestižnejših priznanj na tem področju.
Poletni meseci v slovenske gore privabijo številne domače in tuje planince, pohodnike ter alpiniste. Zaradi večje obiskanosti pa se povečuje tudi možnost nesreč. Samo v zadnjem obdobju so imeli gorski reševalci več zahtevnih intervencij, med drugim tudi helikopterska reševanja.
Prejšnji konec tedna so gorski reševalci posredovali 11-krat, kar sedemkrat je pri reševanju sodeloval helikopter. Na povečano število obiskovalcev v gorah in zahtevne razmere opozarjajo tudi v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS).

Letos so gorski reševalci do zdaj opravili že več intervencij kot v primerljivem obdobju lani. V prvi četrtini leta 2026 so posredovali v 159 primerih, medtem ko so v prvih štirih mesecih leta 2025 obravnavali 118 nesreč, leto prej pa 121. Do zdaj je v slovenskih gorah umrlo 13 ljudi. V lanskem letu so gorski reševalci opravili 658 intervencij, v gorah je umrlo 28 ljudi.
V ponedeljek se je na Triglavu zgodila še ena hujša nesreča s smrtnim izidom. 70-letni pohodnik, sicer državljan Nemčije, se je med vzponom po zelo zahtevni poti čez Prag ustavil na robu manjše grape oziroma melišča, kjer je želel fotografirati okolico. Pri tem je zdrsnil približno 30 metrov v globino in se pri padcu hudo poškodoval. Kljub hitri pomoči je na kraju umrl. Kot so sporočili policisti, je bil pohodnik sicer primerno opremljen.
Gorski reševalci ob začetku glavne planinske sezone opozarjajo, da poletni dnevi v gore prinašajo številne nevarnosti – od nenadnih neviht in megle do spolzkih poti ter padajočega kamenja.
V GRZS svetujejo, naj se pohodniki na pot odpravijo pripravljeni in spremljajo vremensko napoved. Če se vidljivost poslabša ali pohodniki niso več prepričani o nadaljevanju poti, naj se pravočasno obrnejo.
Posebno pozornost svetujejo na izpostavljenih odsekih, kjer priporočajo uporabo zaščitne čelade zaradi nevarnosti padajočega kamenja. Pomembno je tudi, da obiskovalci izberejo poti, ki ustrezajo njihovim izkušnjam, telesni pripravljenosti in opremi.
V gorah namreč ni dovolj le dobra telesna pripravljenost – odločilne so tudi pravilna priprava, poznavanje poti in sposobnost pravočasno oceniti, kdaj se je varneje obrniti nazaj.
Komentarji