Tiskane izdaje
V okviru Tedna vseživljenjskega učenja, ki se bo raztegnil na konec junija, bo po vsehj državi 8000 izobraževalnih, vzgojno-svetovalnih, kulturnih, zabavnih prireditev, ki se jih vsako leto v povprečju udeleži 200.000 Slovencev.
Evropski teden mladih in vseživljenjsko učenje sta v teh dneh razgibala Zasavje. Trbovlje visoko kotirajo na evropskem zemljevidu prostovoljskega oziroma mednarodnega mladinskega dela. Mladinski center Trbovlje (MCT) je doslej v tovrstne delovne izkušnje vključil že prek 800 mladih, v dvanajstih letih, kar aktivno sodeluje v programu Erasmus+: Mladi v akciji, pa za projekte mednarodnega mladinskega dela iz Evrope pridobil prek 700.000 evrov.
Pomena znanja pa se poleg mladih vse bolj zavedajo tudi starejši. Trend je vseslovenski, v Zasavju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, pa je znanje še toliko bolj pomembno. Ali kot je dejal podpredsednik sveta zasavske regije Matjaž Švagan: »Pomembno je, da se zavedamo, da prihodnost ni več v tonah in kilovatih.« Tudi projekt regijskega medgeneracijskega središča, v katerem se bo do leta 2020 s pomočjo Evrope »obrnilo« predvidoma 500.000 evro, je po njegovem eden svetlih primerov širjenja kulture vseživljenjskega učenja.
Ob podpisu memoranduma med zasavsko gospodarsko zbornico (GZ), območno službo zavoda za zaposlovanje in Zasavko ljudsko univerzo je Tomaž Berginc, direktor območne GZ, dejal, da je pomen memoranduma večji, kot se morda zdi na prvi pogled: »Večkrat v življenju se je treba znati preorientirati, trg dela je namreč vse bolj dinamičen.«
Na trgu dela tudi v Sloveniji se kljub vsemu na eni strani vztrajno povečuje delež starejših, dolgotrajno brezposelnih, na drugi pa je k sreči tudi vse več uspešnih poskusov intenzivnega vključevanja ljudi z izkušnjami prek javnih del ponovno v delovne procese.
Po podatkih direktorice območne službe Zavoda za zaposlovanje v Trbovljah Liane Vidic Ristič je bilo aprila 2015 pri njih prijavljenih 2352 dolgotrajno brezposelnih - to so brezposelni več kot leto dni. Letos aprila je takih le še 1744 ali kar 26 odstotkov manj.
Še posebej pa Rističevo veselijo podatki o dolgotrajno brezposelnih, ki jim jih je uspelo v javna dela vključiti v zadnjih štirih mesecih: takih oseb je 192, med njimi pa je skoraj 57 odstotkov takih, ki so bili v evidencah zavoda prijavljeni kot brezposelni dve do pet let, brezposelnih od pet do osem let je 33 odstotkov, brezposelnih celo od deset do petnajst let 3,3 odstotka in brezposelnih od enega do dveh let skoraj sedem odstotkov.
Tomaž Berginc, sicer tudi direktor izlaškega Etija, zagotavlja, da je gospodarstvo vse bolj spodbujevalec zaposlovanja starejših in nikakor ne ovira.
