Že pri dvojnem statusu nasprotna stališča

Spremembe davčne in pokojninske zakonodaje: Še pred poletjem želijo predloge vložiti v državni zbor
Objavljeno
26. marec 2019 21.31
Posodobljeno
26. marec 2019 21.31
Sindikati opozarjajo, da predlagane spremembe ne bodo vplivale na to, da bi bilo manj prekernega dela. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Predstavniki socialnih partnerjev naj bi do petka imenovali svoje člane v tri delovne skupine, znotraj katerih naj bi poskušali najti za vse čim bolj sprejemljive rešitve glede sprememb davčne, pokojninske in delovne zakonodaje. A se zdi, da je vladna ambicija, da bi usklajene predloge poslali v državni zbor še pred poletjem, precej nerealna.

Izhodišča, ki so jih pripravili na ministrstvu za finance in za delo, se lahko do končne verzije, o kateri bodo glasovali poslanci, še bistveno spremeni, delodajalci in sindikati pa so na nasprotnih bregovih v nekaterih točkah, ki se jim zdijo bistvene.

Med tistimi, kjer se sindikati še posebej razhajajo z združenji podjetnikov in obrtnikov, so določila o dvojnem statusu. Po besedah Aljoše Čeča iz Konfederacije Pergam nasprotujejo predlogu, da bi ljudje, ki želijo še delati po izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev, tri leta poleg plače prejemali še polovico pokojnine, po tem pa célo, ker to predstavlja poseg v temelje pokojninskega sistema. Sindikati opozarjajo, da lahko ljudje, ki imajo zagotovljen prihodek, predstavljajo nelojalno konkurenco aktivni populaciji, saj bodo najbrž pripravljeni delati za nižjo ceno. Svarijo pred diskriminacijo – samostojni podjetniki bodo avtomatično podaljševali dobo, zaposleni pa bodo odvisni od dobre volje delodajalcev.

Sporen se jim zdi tudi javnofinančni učinek, saj naj bi uvedba dvojnega statusa pomenila nekaj deset milijonov dodatnih izdatkov. »Ali bomo z razpoložljivimi sredstvi zagotovili višje pokojnine za vse ali le za ozek krog posameznikov?« se sprašuje Čeč.

Po drugi strani pa za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije ni sprejemljivo, da bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev prejemali le pol pokojnine, saj so si jo prislužili s svojim delom. Vztrajali bodo pri zahtevi, da so takoj upravičeni do polne pokojnine, obrtniki, ki naj bi nadaljevali z dejavnostjo, pa naj plačujejo primerne prispevke, ki jim omogočajo normalno poslovanje.

image
Lidija Jerkič FOTO Blaz Samec

Lidija Jerkič
ZSSS
V procesu pogajanj si bomo prizadevali za to, da bodo končne rešitve vzdržne in da bodo zagotavljale bolje razdeljeno davčno breme, kot ga imamo zdaj. Pomembno je, da bodo zagotavljale ustreznejše pokojnine in večjo varnost. Pri teh predlogih se pogovarjamo o zdaj zaposlenih in tistih, ki prihajajo na trg dela in jih zadevajo pravice na zavodu za zaposlovanje, pa tudi pri upokojevanju. Hkrati je treba poskrbeti tudi za veliko število upokojencev, ki jih te spremembe ne bodo zadele. V zraku ostaja vprašanje demografskega sklada.



image
Jakob Počivavšek FOTO Blaz Samec

Jakob Počivavšek
Konfederacija Pergam
Na predloge je treba gledati celovito. Ni primerno, da se le enostransko, pri pravicah za primer brezposelnosti, poslabšuje socialni položaj ljudi. Predvsem bi ti ukrepi morali slediti deklariranim ciljem zmanjšanja obsega prekarnega dela in zagotavljanja večje varnosti prekarnih delavcev. Zaostrovanje pogojev za upravičenost do nadomestila z 9 na 12 mesecev zaposlitve ne bo zmanjšalo prekarnosti, krajšanje obdobja maksimalnega prejemanja pa ne bo prispevalo k večji aktivnosti starejših, ampak jih bo le prikrajšalo za 6 mesecev nadomestila.