Želela je razširiti obzorja, dobila je službo

Kot diplomirana mikrobiologinja je Meti Buh Gašparič nadaljevala podiplomski študij biomedicine na medicinski fakulteti v Ljubljani. Pred štirimi leti, ko je bila le nekaj mesecev pred zagovorom doktorske disertacije, se je prijavila na tridnevni forum Regijski BioCamp, ki ga v Ljubljani organizira Lek, član skupine Sandoz, katerega krovna tematika je bila namenjena sodobnim pristopom v diagnostiki in terapiji malignih obolenj, z vidika znanosti, stroke, medicinske prakse in civilne družbe. Niti predstavljala si ni, da udeležba lahko zanjo na koncu pomeni ponujeno službo.

Prvi dan foruma je bil namenjen spoznavanju udeležencev in ogledu Ljubljane. Šele naslednji dan so se začela strokovna predavanja strokovnjakov iz Novartisa, predstavili pa so se jim tudi zmagovalci prejšnjega BioCampa. »Po uvodnih predavanjih je sledilo delo po skupinah, ki so tekmovale v pripravi poslovnega načrta za znanstveno osnovano podjetje start-up,« se spominja Buh Gašparičeva. »Ker smo bili vsi iz naravoslovne stroke, je bila naloga veliko presenečenje za vse, a smo se je strastno lotili, delali vso noč in zjutraj poznavalsko, kolikor se je seveda dalo, predstavljali poslovne načrte, ki so bili v resnici stari le nekaj ur,« opisuje. Skupine so bile predhodno določene, saj so organizatorji le tako lahko poskrbeli, da se ljudje v skupinah predhodno niso poznali, s tem pa so poskrbeli tudi za narodno mešanost.

Priprava poslovnih načrtov pozno v noč

Ker nihče od udeležencev ni imel izkušenj s sestavo poslovnega načrta, so se morali le v nekaj urah naučiti, kako se to sploh dela. »Naloga je temeljila na znanstvenem odkritju, ki se ga je skupina odločila patentirati in izkoristiti kot poslovno priložnost,« pravi Buh Gašparičeva. V poslovnem načrtu so morali navesti, kakšna bi bila aplikacija tega odkritja, kakšen produkt bi lahko na podlagi tega znanstvenega odkritja naredili, s čim bi vstopili na trg, koliko sredstev za to potrebujejo in kdaj pričakujejo, da se jim bo naložba povrnila. Vsaka skupina je imela mentorja, ki je lahko pomagal pri vprašanjih, in opazovalca, ki je samo opazoval dinamiko skupine, kako razmišljajo, kako se organizirajo v izjemnih okoliščinah. V skupini so se namreč ljudje prvič videli, niso imeli izkušenj s temo, nihče ni bil postavljen za vodjo, tako da je skupina sama določila vodjo skozi proces.

»Do devetih zvečer smo delali naloge v poslovni zgradbi Lek, potem smo šli v hotel, kjer smo lahko nadaljevali delo, saj smo do desetih zjutraj morali oddati predstavitve,« pripoveduje Meti Buh Gašparič. »Ob enih zjutraj smo si prinesli dvojno kavo in delali do štirih zjutraj. Od štirih do šestih sta šla dva spat, druga dva, ki sta se nekoliko naspala že prej, pa sta ta čas dokončala predstavitev,« v smehu pripoveduje o njihovi zagnanosti.

Po oddaji nalog so si ogledali razvojne enote Leka v Mengšu. »Ker je bila noč tako delovno intenzivna, sem od ogleda odnesla bolj malo,« pravi Buh Gašparičeva, vendar je dobila novo priložnost za vstop v prostore tri mesece po zagovoru doktorske disertacije. Prav njena skupina je namreč s svojim poslovnim načrtom najbolj prepričala tričlansko komisijo, ki je predstavljala potencialne investitorje za njihovo novonastalo podjetje. Kot vodja zmagovalne skupine je Meti Buh Gašparič skupaj s še dvema zmagovalcema, ki sta se po mnenju komisije najbolj izkazala, bila povabljena v službo. »To ni bil pogovor za službo, temveč vabilo na kavo, kjer so nam predstavili, s kakšnimi stvarmi se ukvarjajo posamezne skupine, in nas vprašali, kje se najbolj vidimo kot njihovi sodelavci. Odnos je bil izjemno prijeten,« pripoveduje Buh Gašparičeva o pozitivni izkušnji. Zdaj je zaposlena kot vodja celičnih bank v tehničnem razvoju Biofarmacevtike.