Zelena luč za združitev Dnevnika in Večera
AVK je odločila, da združitev časnikov ne ogroža konkurence na trgu, na Večeru že prva odpuščanja.
Odpri galerijo
Agencija za varstvo konkurence (AVK) je odločila, da združevanje časopisnih hiš Dnevnika in Večera ne ogroža konkurence na trgu, zato je prižgala zeleno luč za združitev časopisov iz Ljubljane in Maribora. AVK je odločitev sprejel v petek, odločitve pa ne bo komentiral, dokler obe stranki v postopku ne dobita odločbe.
Prvo namero o združitvi sta časopisa najavila pred letom dni, zaradi velikega skupnega tržnega deleža na oglasnem trgu (okoli 40 odstotkov) pa je obstajal sum, da bi združitev ogrožala konkurenco, zato je agencija odločala tako dolgo, so še povedali na Radiu Slovenija.
Večer, ki je v lasti Uroša Hakla in Saše Todoroviča, trenutno proda dobrih 19 tisoč izvodov na dan, Dnevnik, ki ga obvladuje Bojan Petan, pa 21 tisoč. Po prvih napovedih bosta časopisa še vedno izhajala ločeno, združili pa naj bi določene redakcije, predvsem redakcije notranje politike, zunanje politike in športa, je poročal Radio Slovenija.
Združitev bo novi družbi prinesla največ prednosti pri oglaševanju, z združevanjem različnih služb pa naj bi prihranili približno milijon evrov, je mogoče izvedeti neuradno. Zaposleni v obeh družbah so zato zaskrbljeni zaradi morebitnih odpuščanj.
Po zakonu o delovnih razmerjih mora delodajalec v primeru združitve pravice iz kolektivne pogodbe ohraniti še leto dni po združitvi, razen če ta vmes ni prenehala veljati. Na Večeru so avgusta lani ob napovedi združitve že odpovedali kolektivno pogodbo.
Dnevnik in Večer sta sicer morala po informacijah Dela v preteklem letu dni vlogo večkrat dopolniti, nazadnje zaradi Večerove prodaje nekaterih revij in Podjetja za informiranje, ki izdaja pomurski Vestnik.
Ministrstvo za kulturo je Dnevniku in skupini Večer sicer že decembra lani izdalo predhodno soglasje za združitev teh medijev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji, v katerem bosta obe družbi bosta imeli vsaka po polovični delež. V skupni družbi pa po neuradnih informacijah ne bo Dnevnikovega Nedeljskega dnevnika, ki sicer dobro posluje. Postopki združevanja naj bi po neuradnih ocenah trajali šest do devet mesecev.
Predstavniki obeh sindikatov, Aktiva novinarjev in uredništva na Večeru so vodstvo podjetja v izjavi pozvali, da zaposlenim na Večeru nemudoma pojasni, kako si zamišlja delovanje v novih okoliščinah. »Predvsem nas zanima, ali so s tem ogrožena delovna mesta zaposlenih, katera in v kakšnem obsegu.« Da ta skrb ni neutemeljena po njihovem mnenju, potrjuje nedavna odločitev vodstva podjetja, da odpusti sedem sodelavk in sodelavcev. »Obrazložitev vodstva podjetja, da gre za ´predpripravo h korakom, ki bodo sledili, ko se pridobi soglasje AVK k združitvi Večera in Dnevnika´, dojemamo kot poskus zastraševanja. To spravlja zaposlene v stalno negotovost in ustvarja neprimeren pritisk. Vodstvo podjetja zato pozivamo, naj ponovno oceni potrebnost in posledice napovedanih ukrepov in prekliče napovedano odpuščanje,« so zapisali.
Predsednik sindikata novinarjev na Dnevniku Igor Dernovšek pravi, da na odločbo AVK še čakajo, da pa so zaradi napovedanega združevanja zakrbljeni. Po njegovih besedah je uprava družbe doslej zatrjevala, da stroškov ne bodo zniževali na račun odpuščanj, ampak da bodo sinergije iskali na drugih področjih. V sindikatu upajo, da bodo v procesih združevanja lahko sodelovali.
Direktorica Mediane Janja Božič Marolt meni, da je glavni cilj združevanja omenjenih časnikov zniževanje stroškov, kar je lahko učinkovito na kratek rok. »Na dolgi rok pa je je lahko za ta dva dnevna časopisa usodno, če ne bosta ohranila lokalne umerjenosti in lokalnih vsebin,« dodaja. Pri tem izpostavlja zlasti Večer, ki je usmerjen na vsebine iz severovzhodnega dela Slovenije in s katerim se bralci izrazito identificirajo. Če bodo to poskušali spremeniti, bo to enako, kot če bi naredili mešano ekipo Viol in Olimpije, ponazori sogovornica. Dela kot nacionalnega časnika po njeni oceni omenjeno združevanje ne bo prizadelo.
Direktor Večera Uroš Hakl in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan odločitev AVK pozdravljata. »Gre za premik, ki ga glede na zaostrene razmere na trgu tiskanih medijev obe družbi ocenjujeva za nujnega,« pravita, vsebine odločbe pa še nista hotela komentirati.
Preberite še: Poroka Dnevnika in Večera čaka na AVK
Prvo namero o združitvi sta časopisa najavila pred letom dni, zaradi velikega skupnega tržnega deleža na oglasnem trgu (okoli 40 odstotkov) pa je obstajal sum, da bi združitev ogrožala konkurenco, zato je agencija odločala tako dolgo, so še povedali na Radiu Slovenija.
Približno milijon evrov prihrankov
Večer, ki je v lasti Uroša Hakla in Saše Todoroviča, trenutno proda dobrih 19 tisoč izvodov na dan, Dnevnik, ki ga obvladuje Bojan Petan, pa 21 tisoč. Po prvih napovedih bosta časopisa še vedno izhajala ločeno, združili pa naj bi določene redakcije, predvsem redakcije notranje politike, zunanje politike in športa, je poročal Radio Slovenija.
Združitev bo novi družbi prinesla največ prednosti pri oglaševanju, z združevanjem različnih služb pa naj bi prihranili približno milijon evrov, je mogoče izvedeti neuradno. Zaposleni v obeh družbah so zato zaskrbljeni zaradi morebitnih odpuščanj.
Po zakonu o delovnih razmerjih mora delodajalec v primeru združitve pravice iz kolektivne pogodbe ohraniti še leto dni po združitvi, razen če ta vmes ni prenehala veljati. Na Večeru so avgusta lani ob napovedi združitve že odpovedali kolektivno pogodbo.
Vlogo večkrat dopolnili
Dnevnik in Večer sta sicer morala po informacijah Dela v preteklem letu dni vlogo večkrat dopolniti, nazadnje zaradi Večerove prodaje nekaterih revij in Podjetja za informiranje, ki izdaja pomurski Vestnik.
Ministrstvo za kulturo je Dnevniku in skupini Večer sicer že decembra lani izdalo predhodno soglasje za združitev teh medijev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji, v katerem bosta obe družbi bosta imeli vsaka po polovični delež. V skupni družbi pa po neuradnih informacijah ne bo Dnevnikovega Nedeljskega dnevnika, ki sicer dobro posluje. Postopki združevanja naj bi po neuradnih ocenah trajali šest do devet mesecev.
Na Večeru že prva odpuščanja
Predstavniki obeh sindikatov, Aktiva novinarjev in uredništva na Večeru so vodstvo podjetja v izjavi pozvali, da zaposlenim na Večeru nemudoma pojasni, kako si zamišlja delovanje v novih okoliščinah. »Predvsem nas zanima, ali so s tem ogrožena delovna mesta zaposlenih, katera in v kakšnem obsegu.« Da ta skrb ni neutemeljena po njihovem mnenju, potrjuje nedavna odločitev vodstva podjetja, da odpusti sedem sodelavk in sodelavcev. »Obrazložitev vodstva podjetja, da gre za ´predpripravo h korakom, ki bodo sledili, ko se pridobi soglasje AVK k združitvi Večera in Dnevnika´, dojemamo kot poskus zastraševanja. To spravlja zaposlene v stalno negotovost in ustvarja neprimeren pritisk. Vodstvo podjetja zato pozivamo, naj ponovno oceni potrebnost in posledice napovedanih ukrepov in prekliče napovedano odpuščanje,« so zapisali.
Predsednik sindikata novinarjev na Dnevniku Igor Dernovšek pravi, da na odločbo AVK še čakajo, da pa so zaradi napovedanega združevanja zakrbljeni. Po njegovih besedah je uprava družbe doslej zatrjevala, da stroškov ne bodo zniževali na račun odpuščanj, ampak da bodo sinergije iskali na drugih področjih. V sindikatu upajo, da bodo v procesih združevanja lahko sodelovali.
Nujna ohranitev lokalne usmeritve
Direktorica Mediane Janja Božič Marolt meni, da je glavni cilj združevanja omenjenih časnikov zniževanje stroškov, kar je lahko učinkovito na kratek rok. »Na dolgi rok pa je je lahko za ta dva dnevna časopisa usodno, če ne bosta ohranila lokalne umerjenosti in lokalnih vsebin,« dodaja. Pri tem izpostavlja zlasti Večer, ki je usmerjen na vsebine iz severovzhodnega dela Slovenije in s katerim se bralci izrazito identificirajo. Če bodo to poskušali spremeniti, bo to enako, kot če bi naredili mešano ekipo Viol in Olimpije, ponazori sogovornica. Dela kot nacionalnega časnika po njeni oceni omenjeno združevanje ne bo prizadelo.
Direktor Večera Uroš Hakl in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan odločitev AVK pozdravljata. »Gre za premik, ki ga glede na zaostrene razmere na trgu tiskanih medijev obe družbi ocenjujeva za nujnega,« pravita, vsebine odločbe pa še nista hotela komentirati.
DNS poziva k ohranitivi obeh medijev
»V Društvu novinarjev Slovenije ob pričakovani združitvi Dnevnika in Večera po odločbi AVK pozivamo k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk ne glede na poslovno povezavo, k pluralnosti medijskih vsebin in vsekakor tudi k ohranitvi delovnih mest ustvarjalcev obeh medijev, ki so po našem prepričanju tudi edino zagotovilo za dosego naštetih ciljev,« so se na odločitev agencije odzvali v društvu novinarjev Slovenije. Dodali so, da pričakujejo tudi natančne in korektne informacije o posledicah združitve, saj jih vodstva in lastniki družb doslej niso posredovali v zadostni meri.
»Pri tem izražamo tudi bojazen, da bi preživetvena strategija in pričakovani sinergijski učinki, s katerimi uprave utemeljujejo združevanje, dolgoročno postali pogubni in vse akterje pozivamo k transparentnosti, tehtnim premislekom, vključevanju uredništev in odgovornim potezam v nadaljnjih korakih povezovanja medijev.« Opozarjajo še, da lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes.
V sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in svetoma delavcev Dnevnika in Večera so v tej zadevi sicer podali tudi vlogo za vstop v postopek izdaje soglasja v postopku združevanja pri ministrstvu za kulturo in s tem za priznanje statusa stranskih udeležencev, a je bila ta zavrnjena. Zato so tudi sprožili upravni spor, na njegov razplet pa še čakajo.
»V Društvu novinarjev Slovenije ob pričakovani združitvi Dnevnika in Večera po odločbi AVK pozivamo k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk ne glede na poslovno povezavo, k pluralnosti medijskih vsebin in vsekakor tudi k ohranitvi delovnih mest ustvarjalcev obeh medijev, ki so po našem prepričanju tudi edino zagotovilo za dosego naštetih ciljev,« so se na odločitev agencije odzvali v društvu novinarjev Slovenije. Dodali so, da pričakujejo tudi natančne in korektne informacije o posledicah združitve, saj jih vodstva in lastniki družb doslej niso posredovali v zadostni meri.
»Pri tem izražamo tudi bojazen, da bi preživetvena strategija in pričakovani sinergijski učinki, s katerimi uprave utemeljujejo združevanje, dolgoročno postali pogubni in vse akterje pozivamo k transparentnosti, tehtnim premislekom, vključevanju uredništev in odgovornim potezam v nadaljnjih korakih povezovanja medijev.« Opozarjajo še, da lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes.
V sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in svetoma delavcev Dnevnika in Večera so v tej zadevi sicer podali tudi vlogo za vstop v postopek izdaje soglasja v postopku združevanja pri ministrstvu za kulturo in s tem za priznanje statusa stranskih udeležencev, a je bila ta zavrnjena. Zato so tudi sprožili upravni spor, na njegov razplet pa še čakajo.