Zelena zima je zadnje opozorilo za Cerkno

Najslabša zima na Smučarskem centru Cerkno je upravljavca prisilila, da bo do jeseni pripravil načrte za deset milijonov evrov vredno naložbo v termalni turizem.

Objavljeno
12. marec 2014 22.51
bmo*sc cerkno
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin

S komaj dobro polovico obratovalnih dni glede na pretekle sezone bo Smučarski center Cerkno imel najslabšo zimo v 32 letih obstoja. Dolga leta izgub so upravljavca Hotel Cerkno stisnile v kot, zato mora do jeseni najti rešitev za preoblikovanje dejavnosti, kjer smučarija ne bo imela več glavne vloge.

V Hotelu Cerkno si s tremi zaporednimi nagradami za najboljše slovensko smučišče v iztekajoči se sezoni niso mogli pomagati, čeprav so še pred zimo zabeležili 15 odstotkov več nastanitvenih rezervacij in za petino uspešnejšo predprodajo vozovnic. Nato narava dolgo ni pobelila prog na Črnem vrhu, ko pa jih vendar je, je sledil še žled.

»Vse je kazalo na zelo dobro sezono, dobro smo bili pripravljeni, potem nas je udaril niz vremenskih dejavnikov. Izpad je bil res velik,« je obžaloval direktor družbe Vasilij Sedej. Namesto 90 obratovalnih dni jih bodo letos imeli približno 50. Zima je tako upravljavca oškodovala za več kot milijon evrov, v najslabšem primeru celo za milijon in pol.

Rešuje jih varčevanje

Težave za smučišče so se začele takoj po velikih vložkih v žičničarsko infrastrukturo pred slabim desetletjem. Sedem zaporednih sezon so v Hotelu Cerkno poslovno leto končali v povprečju z milijonom evrov izgube. »V zadnjih dveh letih smo se intenzivno lotili varčevanja in samo lani zmanjšali stroške za 700.000 evrov, s čimer smo zmanjšali izgubo. Žal smo morali tudi odpuščati, toda vse to nas v tem trenutku rešuje. Letos bomo privarčevali še dodatnih 400.000 evrov. Eno takšno sezono zato lahko preživimo, toda zdaj nimamo več izbire in moramo preoblikovati dejavnost, da bomo v prihodnosti več kot polovico prihodkov ustvarili v drugih letnih časih,« je povedal Sedej.

Stavijo na termalni turizem

V razvojnih načrtih podpirajo termalni turizem, o čemer se v Cerknem že več let govorijo. »Tukajšnja geotermalna voda je neizkoriščena naravna danost, ki jo moramo vključiti v naše načrte in narediti precej boljši produkt,« je dodal. Zato s polno paro, tudi s pomočjo zunanjih svetovalcev, načrtujejo manjše terme s cerkljansko različico alpskega stila, za posodobitev hotela in med drugim tudi bazenskega objekta. Predvidevajo, da bodo dokončne načrte za naložbo, po prvih ocenah vredno deset milijonov evrov, dobili najpozneje sredi jeseni, nato pa po zgledu sodelovanja Term Olimia in občine Podčetrtek poskušali pridobiti evropski denar.

»Žal pri nas do zdaj z lokalno skupnostjo ni bilo pametnega sodelovanja, toda do denarja lahko pridemo samo z večjo vlogo občine. Če mora zato postati lastnik dela naše infrastrukture, se bomo temu prilagodili,« pravi Sedej. Hotel Cerkno bi svoj delež prispeval med drugim tudi z odprodajo dela svojih nepremičnin.