Želijo preprečiti nečloveško in poniževalno ravnanje
DPM je preventivni mehanizem varuha, ki več kot desetletje opozarja na neustrezne razmere v ustanovah.
Odpri galerijo
DPM pri večinoma nenapovedanih obiskih ustanov sodeluje z nevladnimi organizacijami.
Ljubljana – Mučenje in druge poniževalne kazni so tudi za posameznike, ki niso na prostosti, povsem nedopustne. To je vodilo državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki želi z največkrat nenapovedanimi obiski v različnih ustanovah preprečiti nehumano ravnanje z uporabniki. Obiskujejo tudi domove za starejše, v katerih so lani odkrili več pomanjkljivosti.
Zagotovitev varnosti za starostnike z demenco, varovanje pravic starejših na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov in več dnevnih aktivnosti v domovih za starejše so nekatera od kar 170 priporočil, ki jih je 15 domovom za starejše lani izdal državni preventivni mehanizem (DPM) varuha za človekove pravice. Desetkrat so obiskali tudi posebne socialnovarstvene zavode, ki so jim izdali 24 priporočil za delo z uporabniki.
Socialnovarstveni zavodi so ustanove, ki jih je ta neodvisni organ varuha lani obiskal največkrat. Od ustanovitve leta 2006 poleg teh obiskujejo tudi druge kraje, v katerih so posamezniki, ki jim je bila odvzeta prostost. Med tistimi, ki jim izdajo največ priporočil, so še policijske postaje, zapori in psihiatrične bolnišnice. »Poskušamo preprečiti nečloveško ali poniževalno ravnanje z ljudmi, ki jim je bila odvzeta prostost,« pojasnjuje vodja DPM Ivan Šelih.
Pri večinoma nenapovedanih obiskih ustanov sodelujejo z nevladnimi organizacijami, s katerimi vsakič pripravijo poročilo o ugotovitvah in priporočila za delo. Pošljejo ga pristojnemu organu s predlogom, naj se do določenega datuma opredeli do navedb oziroma priporočil in jih sporoči varuhu. DPM lahko predloži še predloge in pripombe k veljavnim ali predlaganim zakonom. Za svoje delovanje so lani porabili skoraj 130.000 evrov.
Naloge mehanizma opredeljuje zakon o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Takšen protokol priznava 87 držav pogodbenic, od katerih jih je 67 določilo svoj mehanizem; torej tudi Slovenija.
Ugotavljajo, da se zaradi naših priporočil pogoji v ustanovah in ravnanje z uporabniki izboljšuje, komentira Šelih, saj se ustanove na njihove pozive v splošnem odzivajo. Na Dunaju se je prejšnji mesec sestalo sedem predstavnikov državnih mehanizmov DMP, tudi slovenski, kjer so govorili o vzpostavitvi podatkovne baze DPM – DeMon Base. Ta bi bila koristna za preglednost delovanja DPM, sodne postopke in izvršitve kazni zapora v drugi državi, so ugotovili.
Kljub temu je prostora za izboljšave več kot dovolj. Lani so ustanove, ki jim je DPM izdal skupno 615 priporočil, uresničile 245 priporočil, kar je nekaj več kot tretjina. Na področju delovanja socialnovarstvenih zavodov še vedno ugotavljajo težave pri spoštovanju opredelitve varovanega oddelka, sprejemu posameznikov v te oddelke, zagotavljanju potrebnega kadra, uporabi posebnih varovalnih ukrepov in drugo.
DPM ne more odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto pristojnih organov ali spreminjati njihovih odločitev. Prav tako ni pristojen za reševanje individualnih pritožb posameznikov, ki morajo to storiti sami glede na zakonodajo. Ukrepanje prepuščajo tudi pristojnim ministrstvom, s katerimi si želijo več sodelovanja, zlasti ko gre za problematiko, ki potrebuje sistemske spremembe.
Zagotovitev varnosti za starostnike z demenco, varovanje pravic starejših na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov in več dnevnih aktivnosti v domovih za starejše so nekatera od kar 170 priporočil, ki jih je 15 domovom za starejše lani izdal državni preventivni mehanizem (DPM) varuha za človekove pravice. Desetkrat so obiskali tudi posebne socialnovarstvene zavode, ki so jim izdali 24 priporočil za delo z uporabniki.
Socialnovarstveni zavodi so ustanove, ki jih je ta neodvisni organ varuha lani obiskal največkrat. Od ustanovitve leta 2006 poleg teh obiskujejo tudi druge kraje, v katerih so posamezniki, ki jim je bila odvzeta prostost. Med tistimi, ki jim izdajo največ priporočil, so še policijske postaje, zapori in psihiatrične bolnišnice. »Poskušamo preprečiti nečloveško ali poniževalno ravnanje z ljudmi, ki jim je bila odvzeta prostost,« pojasnjuje vodja DPM Ivan Šelih.
Uspehi organa
Pri večinoma nenapovedanih obiskih ustanov sodelujejo z nevladnimi organizacijami, s katerimi vsakič pripravijo poročilo o ugotovitvah in priporočila za delo. Pošljejo ga pristojnemu organu s predlogom, naj se do določenega datuma opredeli do navedb oziroma priporočil in jih sporoči varuhu. DPM lahko predloži še predloge in pripombe k veljavnim ali predlaganim zakonom. Za svoje delovanje so lani porabili skoraj 130.000 evrov.
Naloge mehanizma opredeljuje zakon o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Takšen protokol priznava 87 držav pogodbenic, od katerih jih je 67 določilo svoj mehanizem; torej tudi Slovenija.
Ugotavljajo, da se zaradi naših priporočil pogoji v ustanovah in ravnanje z uporabniki izboljšuje, komentira Šelih, saj se ustanove na njihove pozive v splošnem odzivajo. Na Dunaju se je prejšnji mesec sestalo sedem predstavnikov državnih mehanizmov DMP, tudi slovenski, kjer so govorili o vzpostavitvi podatkovne baze DPM – DeMon Base. Ta bi bila koristna za preglednost delovanja DPM, sodne postopke in izvršitve kazni zapora v drugi državi, so ugotovili.
Neuresničena priporočila
Kljub temu je prostora za izboljšave več kot dovolj. Lani so ustanove, ki jim je DPM izdal skupno 615 priporočil, uresničile 245 priporočil, kar je nekaj več kot tretjina. Na področju delovanja socialnovarstvenih zavodov še vedno ugotavljajo težave pri spoštovanju opredelitve varovanega oddelka, sprejemu posameznikov v te oddelke, zagotavljanju potrebnega kadra, uporabi posebnih varovalnih ukrepov in drugo.
DPM ne more odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto pristojnih organov ali spreminjati njihovih odločitev. Prav tako ni pristojen za reševanje individualnih pritožb posameznikov, ki morajo to storiti sami glede na zakonodajo. Ukrepanje prepuščajo tudi pristojnim ministrstvom, s katerimi si želijo več sodelovanja, zlasti ko gre za problematiko, ki potrebuje sistemske spremembe.
