Optimizem, ki je vel od predstavitve resolucije o razvoju kmetijstva po letu 2021, se je razblinil, ko je kmetijsko ministrstvo predstavilo trojček zakonodaje s področja sprememb kmetijske zemljiške politike, pravi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Analiza potencialnih učinkov zakonov, ki so jo za zbornico pripravili na ekonomski fakulteti, kaže, da bodo spremembe ogrozile predvsem delovanje kmetijskih podjetij, posledično pa tudi celotno agroživilsko verigo in prehransko varnost Slovenije.
Za povečanje prehranske varnosti Slovencev je bistvenega pomena povečanje proizvodnje v kmetijstvu in razvojno naravnana kmetijska gospodarstva so eden ključnih deležnikov v kmetijstvu, saj dosegajo boljše poslovne rezultate in so branik prehranske varnosti, trdi Zagorčeva. Lani sta v Sloveniji na področju kmetijstva, lova in z njima povezanimi dejavnostmi delovali 302 podjetji, ki sta imeli 1791 zaposlenih, sodelovali pa sta z več kot 3500 družinskimi kmetijami.
Zbornica: Kmetom naj se ponudi prosta zemljišča sklada
Študija, ki sta jo pripravila ekonomista Jože P. Damijan in Branko Korže, obravnava predvsem predlagani zemljiški maksimum, ki predvideva, da ima posamezna pravna oziroma fizična oseba v dolgoročnem zakupu največ sto hektarov zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Omejitev bo po besedah Damijana najbolj prizadela 19 podjetij, ki imajo v zakupu večino zemljišč sklada, še posebej pa štiri, ki so zakupniki kar 62 odstotkov skladovih zemljišč: Perutnino Ptuj Agro, Panvito, Kmetijsko gospodarstvo Lendava in Go-Ko.
Teh 19 podjetij prideluje 45 odstotkov vseh odkupljenih količin poljščin v Sloveniji. Z zmanjšanjem obsega zemljišč, ki jih imajo v zakupu, se bo zmanjšala njihova pridelava, s čimer bo ogrožena prehranska varnost Slovenije, trdi Damijan, navaja osemodstotno zmanjšanje obsega pridelave po tretjem podaljšanju zakupa oziroma v 30 letih.
Sprememba bo negativno vplivala tudi na poslovanje teh podjetij. Sklad kmetijskih zemljišč upravlja 59.400 hektarov kmetijskih zemljišč, od tega je v zakupu 51.300 hektarov. Kot boljšo rešitev od te, ki jo predlaga kmetijsko ministrstvo, Damijan predlaga, naj sklad prednostno v obdelavo ponudi 6000 hektarov neobdelanih zemljišč, ki niso v zakupu.
V Združenju kmetijskih podjetij pozivajo, naj se kmetijska politika usmeri v zaokroževanje posesti in varstvo obstoječih kompleksov. »V preteklosti je bilo porabljenih veliko sredstev, da je do teh kompleksov prišlo. Z nepremišljenim zakonom bi jih zopet delili na manjše proizvodne enote, kar bi pomenilo večje stroške pridelave in hkrati izničenje pridobljenih sredstev,« pravi predsednik Branko Virag.
Ministrstvo: prednost pridelavi hrane za ljudi
Zakonodajni predlogi so v javni razpravi do tega petka. Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da bodo po koncu javne razprave temeljito proučili predloge vseh strani in poskušali najti končno rešitev, ki bi bila »čim boljši kompromis zainteresiranih strani«. Navedbe, da bi predlagani odvzem kmetijskih zemljišč ogrozil prehransko varnost, označujejo za pretirane in neresnične.
Poudarjajo, da predlagana sprememba zakonodaje prinaša zmanjšanje pravice do zakupa (ne odvzema) 39 subjektom za okoli 4000 hektarov kmetijskih zemljišč v 30 letih, pri čemer ta zemljišča še naprej ostajajo za kmetijsko rabo in bodo namenjena pridelavi hrane, »razlika bi bila samo v tem, da zdaj zemljo obdelujejo velika podjetja, potem pa bi jo kmetje. Tudi navedbe, da kmetje dosegajo nižje donose, ti zanikajo in označujejo za neresnične.« Informacije, da bi se prehranska varnost zaradi zmanjšanja zakupa zemljišč zmanjšala za osem odstotkov, je neutemeljena in tendenciozna, ter tudi žaljiva do kmetov, poudarjajo.
Glede navedb o 6000 hektarih t. i. neizkoriščenih kmetijskih zemljišč na ministrstvu pravijo, da so ta slabše kakovosti in pretežno na hribovitih območjih, kjer je kmetovanje močno oteženo ali nemogoče, medtem ko imajo velika podjetja v zakupu prvovrstna in ravninska zemljišča.
»Glede na to, da nekatera podjetja na državnih zemljiščih pridelujejo poljščine za energetske potrebe, bodo podjetja morala iskati rezerve tudi na tem področju, saj mora imeti prednost uporaba kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane za ljudi, živali in šele nato za druge potrebe,« pravijo na ministrstvu.
Kmetijska zemljišča, na katerih se zakupne pogodbe ne bodo podaljšale, bodo dana v zakup po prednostnem vrstnem redu upravičencev, ki ga predvideva predlog zakona (mladim kmetom, kmetijskim gospodarstvom, ki imajo v upravljanju od šest do 80 hektarov primerljivih kmetijskih površin, kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje ...), pri čemer se bo prednostno upoštevalo tradicionalne in deficitarne sektorje ter možnost vzpostavljanja verig preskrbe, še pojasnjujejo na ministrstvu.
